Največ kritik industrije in predelovalcev se nanaša na trenutno krizo z odpadno embalažo. Foto: BoBo
Največ kritik industrije in predelovalcev se nanaša na trenutno krizo z odpadno embalažo. Foto: BoBo

Slovenija se v zadnjem letu spopada z embalažno krizo, saj se pri številnih komunalnih podjetjih kopiči nakopičena odpadna embalaža, med katero prevladujejo plastični odpadki. EU pa je nedavno sprejel direktivo, katere cilj je zmanjšati ustvarjanje plastičnih odpadkov.

Po njenih zapovedih bodo od leta 2021 prepovedani plastični izdelki za enkratno uporabo, kot so plastični krožniki in pribor, slamice, vatirane palčke … Plastenke pa bodo morale do leta 2025 vsebovati 25 odstotkov, do leta 2030 pa 30 odstotkov reciklirane surovine.

Nevladna organizacija Ekologi brez meja, ki je v javnosti najbolj znana po organizaciji vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo, se je že pred embalažno krizo in sprejetjem EU-direktive odločila, da bo preverila, kaj se v Sloveniji dogaja z odpadno plastično embalažo.

V projektu Plastika naša vsakdanja so skušali priti do aktualnih podatkov na področju ravnanja z odpadno plastično embalažo. Hkrati pa so preverili, iz kakšnih snovi je embalaža, ki je del izdelkov, po katerih potrošniki najpogosteje posegajo.

Za osnovo so vzeli košarico dobrin, ki jo za izračun indeksov cen življenjskih potrebščin uporabljajo državni statistiki (Surs). Pri tem so, kot je povedal Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja, iz košarice izločili storitve in nekatere izdelke, ki jih niso mogli pridobiti. V košarici, preverjali so od 60 do 80 izdelkov, so se znašli prehrambni izdelki, alkohol in tobak, čistila in tudi elektronika in izdelki iz bele tehnike.

"Ugotovili smo, da je polovica življenjskih potrebščin pakirana v embalažo, ki je ne recikliramo. Najbolj neučinkovito pakiranje, če gledamo po masi, kar sicer ni najbolj pošteno, je čaj. Tega nihče ni pričakoval. Nepričakovano visok delež so imele tudi plastike, ki spadajo v kategorijo drugih plastik. Ne gre za najpogostejše plastike, kot so tiste, iz katerih so plastenke, vrečke, folije, temveč za popolnoma neznane plastike, kar tudi povzroča ogromno težav pri reciklaži. V povprečju je bilo 1,7 sloja, kar pomeni, da je malo izdelkov, ki ima samo en sloj embalaže ali samo en material," je o najbolj presenetljivih ugotovitvah raziskave za MMC povedal Kranjc.

Med preverjanjem so naleteli tudi na številne pomanjkljivosti, kot so manjkajoče oznake, za kakšno embalažo gre, ali pa so bile oznake le za del embalaže. Pri tem so naleteli tudi na nepravilno označeno neto težo izdelka. Polovica preverjenih izdelkov je imela embalažo iz plastike, papirja, stekla ali kovine. Približno polovica embalaž je bila po njihovih ugotovitvah primerna za recikliranje, predvsem tista, ki ni bila iz plastike. 25,4 odstotka embalaže ni mogoče reciklirati, 22,4 pa deloma.

Med plastično embalažo je bilo 20 odstotkov plastike, ki se je lahko le delno reciklira, približno enak odstotek embalaž pa je bil iz nekvalificirane plastike oz. plastike, ki spada v kategorijo "drugo". Kar pomeni, da je ni mogoče reciklirati.

Želje industrije in predelovalcev

Za raziskavo Plastika, naša vsakdanja so tudi anketirali tako predstavnike industrije kot tudi predelovalce. Odziv pa je bil, kot je povedal predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik, velik, najbrž tudi zaradi trenutne embalažne krize. Glede na odgovore, ki so jih prejeli, naj bi bilo najmanj težav s transportno in industrijsko embalažo.

Med predlogi, kako omejiti količine odpadne embalaže, je tudi omejitev uporabe embalaže, ki jo ni mogoče reciklirati. Foto: BoBo
Med predlogi, kako omejiti količine odpadne embalaže, je tudi omejitev uporabe embalaže, ki jo ni mogoče reciklirati. Foto: BoBo

Med najpogostejšimi potrebnimi alternativami pa so bili navedeni sprememba sistema evidentiranja odpadne embalaže in vpeljava standardov glede surovinske sestave ter omejitev uporabe embalaže, ki je ni mogoče reciklirati.

"Kar se tiče slabih praks, se je največ odgovor nanašalo na trenutno embalažno krizo oz. na nedelujoč sistem razširjene odgovornosti, ni pravega zaračunavanja, ni kakovostnih podatkov, obstaja sivi in črni trg. Kar se tiče dobrih praks, smo iz intervjujev ugotovili, da določena slovenska podjetja raziskujejo, kako uporabiti večje deleže reciklirane plastike v svojih plastičnih izdelkih, kako nadomeščati plastiko, kako nadomeščati plastične izdelke in embalažo, da jih bo dejansko mogoče reciklirati, ne samo hipotetično. Industrija se odziva zaradi zakonodajnih zahtev, nekaj zaradi družbenega pritiska in lastnih pobud," je še pojasnil Jaka Kranjc.