"Z Daytonskim sporazumom so ustvarili državo - spako," pravi bosensko-hercegovski filmski delavec Mustafa Mustafić. Foto: FotoBobo/Pixsell

"V Bosni so težave vedno uvožene. Nesrečo imamo s sosedi. To so naši glavni sovražniki," je kritičen sarajevski direktor fotografije Mustafa Mustafić.

Pred kratkim smo si lahko v Kinoteki na vabilo Bošnjaške kulturne zveze Slovenije premierno ogledali najnovejši (dokumentarni) film Mustafe Mustafića Slike iz življenja bosensko-hercegovskega filma.

Izkoristili smo priložnost in Mustafo Mustafića vprašali, kakšne so slike bosensko-hercegovske realnosti. Pogovoru lahko prisluhnete v oddaji NaGlas!, ki je na sporedu ob 12.40 na TVS 1.

Kaj je treba narediti, da bi se razmere v BiH-u spremenile?
Zamenjati ljudi, ki so zdaj na oblasti. Samo tako se lahko kaj spremeni. Glede na to, kar vidim, ne pričakujem hitrih sprememb, predvsem v Bosni. Imamo smolo, da je Bosna pod protektoratom, čeprav tega nočejo povedati. Prav bi bilo, da bi mednarodna skupnost vsilila ustavo, zaprla skupščino, vse razpustila in naredila eno državo. Oni pa nas s politiki trpinčijo, se z njimi pogovarjajo, se pogajajo. Vedo, da z njimi ne bodo ničesar dosegli, pa vseeno vztrajajo. Ne vem, zakaj.

Mustafa Mustafić se je rodil leta 1942 v Sarajevu. Študiral je na zagrebškem AGRFT-ju. Od leta 1965 dela kot profesionalni filmski snemalec igranih in dokumentarnih filmov, TV-filmov ter nadaljevank. Foto: FotoBobo/Pixsell
Mustafa Mustafić se je rodil leta 1942 v Sarajevu. Študiral je na zagrebškem AGRFT-ju. Od leta 1965 dela kot profesionalni filmski snemalec igranih in dokumentarnih filmov, TV-filmov ter nadaljevank. Foto: FotoBobo/Pixsell

Kdo je največji krivec za stanje v BiH-u?
Eden od glavnih krivcev za razmere v BiH-u je mednarodna skupnost. Grozna so sporočila predstavnikov mednarodne skupnosti. Zelo so zaskrbljeni. Ves čas so zaskrbljeni, ampak tega imamo dovolj. Lahko ukrepate? Dobivajo ogromno denarja, imajo visoke plače. Denar iz skladov sami pohrustajo. Porabijo ga zase, ampak ničesar ne naredijo.

Bi bilo bolje, da bi Bosno in Hercegovino prepustili sami sebi?
Nemogoče, ker so iz države naredili spako. Z Daytonskim sporazumom so ustvarili državo, ki ni država. Ne deluje. V njej sta dve entiteti. Bili sta dve vojski, dve policiji. Zdaj so nekaj spremenili, ampak v državi, v kateri lahko dva človeka onemogočita parlament, ne morete ničesar storiti. Taka država se ne more sama urediti. Če bi bila urejena kot normalna država, ne bi potrebovali mednarodne skupnosti. Tudi vi je ne potrebujete.

Mustafa Mustafić: Številni bosanski filmi so povezani s Slovenijo. Foto: FotoBobo/Pixsell
Mustafa Mustafić: Številni bosanski filmi so povezani s Slovenijo. Foto: FotoBobo/Pixsell

Zdi se mi, da sovraštvo med narodi še vedno tli. Se strinjate?
V Bosni so težave vedno uvožene. Nesrečo imamo s sosedi. To so naši glavni sovražniki. Težave imamo s Srbijo in Hrvaško. V Bosni z nikomer nimamo težav, ne s Srbi ne s Hrvati. Ti ljudje živijo skupaj, se poročajo, imamo mešane zakone. Že stoletja živimo skupaj.

Kaj je torej težava?
Da od treh narodov dva ne želita Bosne. Želijo jo samo Bošnjaki. Tega ne govorim, ker sem Bošnjak. Nimam druge izbire, druge države. Edina domovina je Bosna. Oni pa jo imajo. Najbolj smešno je, da Hrvati v hrvaškem parlamentu glasujejo kot diaspora. Vemo, kaj je diaspora, tisti, ki so od prišli od drugod. Oni niso od nikoder prišli, iz Bosne so. Avtohtoni Bosanci. Glasujejo pa kot diaspora, v Bosni pa hočejo biti konstitutivni. Volijo dvakrat. Sam nimam pravice dvakrat glasovati. Govorijo pa, da so ogroženi, čeprav imajo več pravic kot jaz. To je težava, Bosna je zato zapletena. Za nas bi bilo najboljše, da nam sosedi ne bi pomagali.

Mustafa Mustafić je ustanovitelj in predsednik Društva snemalcev in snemalk v Bosni in Hercegovini. Foto: Osebni arhiv
Mustafa Mustafić je ustanovitelj in predsednik Društva snemalcev in snemalk v Bosni in Hercegovini. Foto: Osebni arhiv

Vidite možnost za izhod?
Ne vem. Razmere po vsem svetu, ne samo v Evropi, niso dobre. Krepijo se desne stranke. To nam nikakor ni v pomoč. Mislim, da se avtoritarni režimi v Evropi in Evropski uniji vse bolj krepijo. Poglejte Orbana. Ne bom nadaljeval. Tudi vi imate težave s svojim premierjem.

Kako gledate na to, da nekateri spet omenjajo možnost vojne v BiH-u?
Po vsem, kar se je zgodilo v nedavni preteklosti, in tega se še dobro spomnimo, to nikogar ne vznemirja. Zelo mogoče je. Takrat sem bil zadnji bedak, ki je mislil, da ne bo vojne. Oziroma da je v Bosni ne bo. Nisem verjel, da bi lahko bila. Tudi zdaj ne verjamem, ampak ne zanašajte se na moje mnenje.

Pred kratkim je bil v Ljubljani prikazan vaš film o zgodovini filma v BiH-u. Zakaj se vam zdi pomembno, da si ta film ogledamo tudi v drugih državah nekdanje Jugoslavije?
Bosanski filmi so poznani tudi v Sloveniji, številni so povezani s Slovenijo. Karpo Godina je snemal v Bosni. V Bosni je posnel toliko filmov, da bi bil lahko bosanski režiser. Upam, da bo v tej regiji, v Beogradu, Zagrebu in drugod, moj film prikazan, saj nas povezuje veliko skupnega. V nekem obdobju smo živeli skupaj. Imamo skupno preteklost in del skupne kulture.

Katera kinematografija je po vašem mnenju zdaj najboljša?
Bosanska. (smeh)

Mustafa Mustafić