Von der Leyen je na skupni novinarski konferenci s črnogorskim predsednikom Jakovom Milatovićem poudarila, da je Črna gora že dolgo država, ki je najbolj napredovala na poti k EU-ju. "Vesela sem, da ste odločeni ohraniti ta položaj. Zdaj se morate osredotočiti na pristopne pogoje. Skupaj moramo končati ta proces," je izjavila po poročanju črnogorske tiskovne agencije Mina.

Na vprašanje o tem, kako komentira Milatovićevo stališče, da lahko Črna gora vstopi v EU tudi pred letom 2030, je odgovorila, da ji ne bo treba čakati.

"Če boste izpolnjevali določene pogoje, se ne bomo vezali na datum. Koledarja za pristopni proces v EU ni, pomembno pa je izvajanje reform," je pojasnila.

Von der Leyen je še pohvalila stoodstotno uskladitev Črne gore z varnostno in zunanjo politiko EU-ja in hkrati opozorila, da so potrebne reforme za vstop na skupni trg EU-ja. "Za Črno goro to pomeni izboljšano poslovno okolje, digitalni prehod, posodobitev energetskega sektorja. Če bomo to storili tako, kot je treba, in odprli svoja gospodarstva, bomo lahko v desetih letih podvojili vaše gospodarstvo," je dejala.

Predsednica Evropske komisije se je danes srečala še z novim črnogorskim premierjem Milojkom Spajićem, potem ko je Črna gora zjutraj dobila novo vlado. Spajić je skupaj z Milatovićem tudi ustanovitelj stranke Gibanje Evropa zdaj.

Opozicija novi vladi sicer očita, da je protičrnogorska, protievropska in proruska, največ kritik pa je bil deležen novi predsednik parlamenta Andrija Mandić iz stranke Nova srbska demokracija (NSD), ki je politično blizu srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. NSD za zdaj sicer v vladi nima ministrov.

Ko so novinarji predsednico Evropske komisije vprašali, zakaj EU molči ob vmešavanju Srbije v notranje zadeve Črne gore, je ta odgovorila, da je Črna gora svobodna in demokratična država. "Verjamem v sposobnost Črne gore, da gre naprej po pravi poti," je dejala.

Milatović: V procesu evropskih integracij smo napredovali bolj od drugih

Milatović je po srečanju z von der Leyen izrazil upanje, da so po daljšem obdobju nezadovoljive dinamike v izvajanju reform ustvarili pogoje za nadaljevanje procesa.

Poudaril je, da Črna gora s svojimi sosedami nima odprtih vprašanj, da je članica Nata in da je v procesu evropskih integracij napredovala bolj od vseh drugih držav kandidatk.

Dodal je, da verjame, da bosta nova skupščina in vlada prepoznali pomembnost političnega trenutka, ko gre za vprašanje evropske perspektive Črne gore, in ponovil, da se bo Črna gora še naprej posvečala uresničevanju svojih evropskih sanj, poročajo podgoriške Vijesti.

Von der Leyen se je nato odpravila v Beograd, kjer se je srečala s predsednikom Aleksandrom Vučićem in premierko Ano Brnabić. Nato bo obiskala še Bosno in Hercegovino. V nedeljo in ponedeljek je obiskala Severno Makedonijo in Kosovo.

Srečanje Von der Leyen - Vučić

Predsednica EK-ja Ursula von der Leyen je v Beogradu po srečanju s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem sporočila, da je Srbija ena od najnaprednejših držav na poti v EU, a da mora z Unijo uskladiti zunanjo politiko.

Vučić je kot glavni oviri na poti v EU navedel neusklajenost z Brusljem glede Kosova in sankcij proti Rusiji. Von der Leyen je na novinarski konferenci po srečanju poudarila, da je širitev na vrhu prednostnih nalog Evropske unije in da si želijo pridružitve Srbije.

Srbija je po njenih besedah ena od najnaprednejših držav pri približevanju EU-ju zaradi napredka, ki ga je dosegla v preteklosti. "Želimo pa, da se nam približate tudi z zunanjo politiko, ker EU želi računati na Srbijo kot na zanesljivega evropskega partnerja, ki deli skupne načela in vrednote," je opozorila, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Srbija je kandidatka za članstvo od leta 2012, a so pristopna pogajanja zastala, po začetku vojne v Ukrajini pa so se odnosi še ohladili. Srbija je namreč obsodila rusko agresijo na Ukrajino, a ne želi uvesti sankcij proti Moskvi.

Odnosi s Kosovom

Von der Leyen je v Beogradu pozvala tudi k normalizaciji odnosov s Kosovom. Priština po njenih besedah mora začeti vzpostavljati skupnost srbskih občin, Srbija pa sprejeti obstoječe sporazume.

Opozorila je tudi, da so nasilni napadi, ki so se zgodili 24. septembra v kraju Banjska na severu Kosova, popolnoma nesprejemljivi in da storilci morajo odgovarjati zanje.

Da Kosovo in Srbija morata vzpostaviti normalne odnose, je predsednica Evropske komisije poudarila že v ponedeljek v Prištini po srečanju s kosovskim premierjem Albinom Kurtijem. Kosovo je tedaj pozvala k ustanovitvi skupnosti srbskih občin, Srbijo pa h korakom "v smeri de facto priznanja neodvisnosti".

Pojasnila je, da to pomeni uveljavitev sporazuma o poti k normalizaciji odnosov, ki sta ga Beograd in Priština sklenila marca v Ohridu. Ta med drugim predvideva, da Srbija prizna kosovske dokumente in institucije.

Politične razmere v regiji

Vučić je dejal, da se je z von der Leyen pogovarjal o političnih razmerah v regiji in ji ponovil stališča Beograda.

Zagotovil je, da se Srbija zavzema za mir in stabilnost, da pozna svoje obveznosti in jih izpolnjuje v skladu z dogovori, a da je jasno, česa ne more storiti, ker je to v nasprotju s srbsko ustavo.

"Vemo, kaj je Srbija sprejela in o čem smo se pogovarjali, razpravljali in sprejemali sklepe v skupščini. V skladu s tem bomo ravnali odgovorno in resno izpolnjevali lastne obveznosti, v pričakovanju, da bodo drugi izpolnili svoje obveznosti, ki bi jih morali izpolniti že prej, pred več kot 11 leti," je dejal, pri čemer je mislil na vzpostavitev srbskih skupnosti, ki je del bruseljskega sporazuma iz leta 2013.

Načrt za gospodarsko rast Z Balkana

Von der Leyen je v Beogradu predstavila tudi načrt za gospodarsko rast Zahodnega Balkana, po katerem bo EU za reforme in naložbe v državah Zahodnega Balkana namenil šest milijard evrov, financiranje pa bo odvisno od uspešnega izvajanja reform.

Von der Leyen je Srbijo obiskala v okviru svoje štiridnevne turneje po Zahodnem Balkanu. Doslej je obiskala že Severno Makedonijo, Kosovo in Črno goro, po Beogradu pa se bo odpravila še v Bosno in Hercegovino.