Da bi ugodila katalonskim separatistom, je španska vlada ta teden predlagala uvrstitev katalonščine med uradne jezike EU-ja. Foto: Reuters
Da bi ugodila katalonskim separatistom, je španska vlada ta teden predlagala uvrstitev katalonščine med uradne jezike EU-ja. Foto: Reuters

Španski socialisti se pod vodstvom Sancheza pogovarjajo o novi vladi, za katero v parlamentu poleg levega zavezništva Sumar in manjših regionalnih strank potrebujejo tudi podporo stranke Junts katalonskega separatističnega voditelja Carlesa Puigdemonta, ki je doslej v zameno za svoje glasove zahtevala referendum o neodvisnosti Katalonije, kar pa za Madrid ni bilo sprejemljivo.

Bolj mogoč je dogovor o amnestiji za katalonske separatiste, ki so sodelovali pri referendumu leta 2017, kar je bila tudi ena od zahtev Puigdemonta, ki pričakuje popolno opustitev sodnih postopkov proti več sto ljudem, da bi njegova stranka podprla Sancheza.

Vprašanje pomilostitve je bilo sproženo po julijskih parlamentarnih volitvah, na katerih je Ljudska stranka tesno premagala socialiste, a vseeno zbrala premalo glasov za večino v parlamentu, kar bi ji omogočilo, da sama sestavi vlado. Več možnosti za nov mandat ima tako Sanchez, ki pa nujno potrebuje podporo poslancev katalonske stranke.

Vlada v Madridu ni podprla referenduma o katalonski neodvisnosti leta 2017, po katerem so izbruhnili nemiri in policijsko nasilje, kar se je končalo z odstavitvijo regionalne vlade in aretacijo polovice njenih članov in številnih organizatorjev referenduma. Puigdemont je od takrat na begu pred španskim pravosodjem in je zdaj evropski poslanec v Bruslju.

Po pisanju bruseljskega portala Politico bi pomilostitev katalonskih separatistov omogočila oblikovanje nove vlade socialistov, a bi lahko odprla pot politični in ozemeljski nestabilnosti, ki bi spodkopavala demokratične temelje države.

Puigdemont je bil predsednik katalonskega vlade med letoma 2016 in 2017, nato pa odšel v izgnanstvo. Foto: Reuters
Puigdemont je bil predsednik katalonskega vlade med letoma 2016 in 2017, nato pa odšel v izgnanstvo. Foto: Reuters

Feijoo napoveduje boj do konca

Med največjimi nasprotniki pomilostitve je vodja konservativne Ljudske stranke Alberto Nunez Feijoo, ki bo v prihodnjem tednu v parlamentu skušal dobiti podporo za sestavo nove vlade, še pred tem pa je pozval k množičnim protestom v nedeljo, na katerih v Madridu pričakujejo več sto tisoč ljudi.

Feijoo meni, da bi bila pomilostitev organizatorjev referenduma protiustavna in bi predstavljala napad na špansko demokracijo. Proti tovrstnemu ukrepu morebitne nove vlade se je pripravljen boriti tudi po sodni poti.

Njemu samemu in njegovi stranki, ki je zmagala na volitvah julija, sicer za večino v parlamentu zmanjkajo štirje glasovi. Poleg skrajno desne Vox ga podpirata le še dva regionalna politika iz Navarre in s Kanarskih otokov. Ker sta levi in desni blok v parlamentu precej jasno ločena, njegovi nameri, da zbere dovolj glasov za oblikovanje vlade, ne kaže dobro.

Nato bo vlado predvidoma poskušal sestaviti Sanchez, o katerem bi lahko glasovanje potekalo novembra, če pa tudi njemu ne bi uspelo oblikovati vlade, bi lahko na začetku prihodnjega leta sledile nove predčasne volitve.

Socialistom kaže bolje

Glede na zadnjo javnomnenjsko anketo se tesna zmaga tokrat obeta socialistom, ki pa ne bi zbrali potrebne večine za sestavo vlade. Prva anketa državnega Centra za družboslovne študije po julijskih volitvah kaže, da bi socialisti zmagali s 33,5 odstotka glasov, medtem ko bi ji Ljudska stranka prejel 31,7 odstotka glasov, kar je ravno obratno kot na zadnjih volitvah.

Na tretje mesto bi se uvrstilo levo zavezništvo, za katero bi glasovalo 11,9 odstotka vprašanih, skrajno desna stranka Vox pa bi prejela 11,1 odstotka glasov. Na julijskih volitvah je Vox prehitel Sumar z 12,39 odstotka glasov proti 12,31 odstotka.