Tudi Finska se spopada s pomanjkanjem medicinskega kadra, a ne povsod. Foto: EPA
Tudi Finska se spopada s pomanjkanjem medicinskega kadra, a ne povsod. Foto: EPA

Kako pravzaprav deluje predvsem finski sistem zdravstvene oskrbe, po rešitvah katerega se pri urejanju težav slovenskega zdravstvenega sistema zgleduje naša vlada? Kakšne težave ima in zakaj je bila reforma sistema sploh potrebna, celo nujna?

Tudi na Finskem ni dovolj osebja

Finski sistem ponuja zdravstveno oskrbo na treh ravneh. Osnovno zdravstveno oskrbo, ki jo je doslej organiziralo več kot 300 občin, omogočajo v zdravstvenih domovih. Specialistično zdravstveno oskrbo nudijo v bolnišnicah, katerih mreža se ujema z administrativno organizacijo 21 bolnišničnih okrožij, v okviru katerih so občine kolektivno organizirale sekundarno zdravstveno oskrbo. Najzahtevnejše primere oskrbijo v petih univerzitetnih kliničnih centrih v Helsinkih, Turkuju, Tampereju, Kuopiu in Ouluju. "Univerzitetni klinični centri so kot taki kvalificirani zato, ker imajo v svojem sklopu medicinske fakultete, na katerih predavajo in izobražujejo študente zdravniki iz univerzitetnega kliničnega centra," pojasnjuje direktor bolnišničnih storitev UKC-ja Tampere Juha Kinnunen. Za zdravljenje še posebej redkih bolezni so dodatno specializirani posamezni izmed petih univerzitetnih kliničnih centrov.

A v finskem zdravstvenem sistemu primanjkuje zdravnikov, medicinskih sester in drugega osebja. Ne sicer povsod. "Problem je organizacija. Splošna raven oskrbe je dobra, a v regijah, na podeželju in v nekaterih odročnih občinah nam osebja primanjkuje," razčlenjuje Kinnunen. Pravila v resnici ni, saj zdravnikov ni dovolj niti v prestolnici Helsinki, kjer jih po logiki stvari ne bi smelo primanjkovati. A jih! Najbolj so deficitarne občine na vzhodu Finske ob meji z Rusijo. Za primerjavo: leta 2019 je imela Finska 3,48 zdravnika na 1000 prebivalcev, Slovenija 3,26. Medicinskih sester so imeli Finci 13,57 na 1000 prebivalcev, kar je 30 odstotkov več od slovenskih 10,28. Izmed zdravnikov najbolj manjkajo splošni zdravniki, za katere ima Finska v svojih zdravstvenih institucijah uradno sistemiziranih le 4000 delovnih mest. "Mislim, da imamo dovolj zdravnikov, le da niso na mestih, kjer jih najbolj potrebujemo," pojasnjuje Jaana Puhakka, podpredsednica Finske zdravstvene zbornice in vodja njihove sekcije družinskih zdravnikov. "Po nekaterih podatkih na Finskem potrebujemo vsaj 1000 dodatnih specialistov splošne medicine," pravi Puhakka. "Na Finskem smo desetletja krepili sekundarno zdravstveno varstvo, ki ga izvajajo zdravniki specialisti v bolnišnicah, primarno zdravstveno oskrbo pa smo zanemarjali, zato je stanje pri specialistih, razen pri specialistih splošne medicine, boljše," dodaja strokovnjak s Finskega inštituta za zdravje in blaginjo dr. Ilmo Keskimäki.

"Povečali smo število vpisnih mest na naših medicinskih fakultetah. Potrebujemo več zdravnikov, medicinskih sester in drugega osebja, a se hkrati zavedamo, da zdajšnje generacije niso dovolj številčne, da bi popolnile vsa manjkajoča mesta, zato bomo osebje poskušali pripeljati tudi iz tujine," pravi ministrica za družino in socialne zadeve Krista Kiuru, ki ima pri reformi največ nalog. Težava pri uvozu tuje medicinske delovne sile je obvladovanje finskega jezika, kar je pogoj za delo na Finskem. Za nameček na finske fakultete ni tako lahko priti, zato precej Fincev študira v tujini, številni v bližnji Estoniji.

Foto: EPA
Foto: EPA

Družinske zdravnike poskušajo razbremeniti

V osnovnem zdravstvu poskušajo splošne zdravnike razbremeniti. "Bolniške odsotnosti do treh dni lahko – ne da bi bolnik obiskal zdravnika – odobri delodajalec. Bolniške odsotnosti do pet dni lahko brez posveta z zdravnikom odobrijo višje medicinske sestre," pojasni Tadeja Munyui, višja medicinska sestra iz Ajdovščine, ki je na Finskem doštudirala in že 12 let živi v deželi tisočerih jezer. Določene vrste pregledov, na primer psihiatrične, ali pa konzultacije lahko zdravniki opravijo po videozvezi. Nasploh se v finskem zdravstvenem sistemu spodbuja uporaba vseh oblik digitalnih komunikacijskih in organizacijskih sredstev. Storitve želijo čim bolj digitalizirati. Finski pacienti osebnega zdravnika praviloma nimajo (izjema so le hudi kronični bolniki), imajo le svoj zdravstveni dom. "V našem zdravstvenem domu v helsinškem predmestju Myyrmäki ima osebnega zdravnika le 30 odstotkov bolnikov. Vsi drugi lahko obiščejo kogar koli od naših 23 zdravnikov, ki bolnikov ne smejo zavračati," pojasnjuje splošna zdravnica v domu dr. Tuire Saloranta. Dela imajo veliko.

Najmanj rojstev v zadnjih 150 letih

Decentralizirani finski zdravstveni sistem, ki je desetletja deloval zgledno in ki se financira iz proračuna, je v zadnjih dveh desetletjih trčil še ob eno veliko oviro. "Morali smo se sprijazniti z dejstvi: število rojstev upada, prebivalstvo se hitro stara, potreba po njihovi oskrbi pa se premo sorazmerno povečuje. Tudi davkoplačevalcev, ki bodo v prihodnje financirali finski sistem zdravstvenega in socialnega varstva, bomo imeli vse manj. Jasno je bilo, da sistema, ki nam je desetletja odlično služil, ne bomo mogli več nadaljevati," odločitev za reformo pojasnjuje ministrica za družino in socialne storitve Krista Kiuru, ki je nosilka reforme. Nalog ima več celo od ministrice za socialne zadeve in zdravje Hanne Sarkkinen, v katere resor zdravstvo načeloma spada. Obe ministrici domujeta v isti helsinški palači. Finska ima eno od najstarejših populacij v Evropi. Do leta 2030 se bo po uradnih napovedih delež starejših od 65 let dvignil z 22 odstotkov na 26 odstotkov. "Za Italijo in Japonsko smo država, kjer se prebivalstvo najhitreje stara. Lani se je na Finskem rodilo samo 45.000 otrok, kar je najmanj v zadnjih 150 letih," nam poskuša kritične razmere obrazložiti profesorica javnega zdravstva dr. Minna Kaila. In tej projekciji se mora prilagoditi tudi sistem zdravstvene in socialne oskrbe.

Naloge prevzela okrožja za blaginjo

Nekatere izmed 309 finskih občin so postale preprosto premajhne, da bi organizacijsko in finančno vzdrževale sistem socialnega in zdravstvenega varstva. V povprečju imajo finske občine 6000 prebivalcev. "Smo zelo velika petinpolmilijonska država, kjer ponekod živi le 18 prebivalcev na kvadratni kilometer," pojasnjuje dr. Minna Kaila. Dr. Ilmo Keskimäki dodaja, da "nekatere občine niso bile več sposobne zagotavljati nujno potrebne višine naložb v sistem zdravstvene in socialne oskrbe, privabljati dovolj zdravnikov, medicinskih sester in drugega osebja ter tako zagotavljati ravni storitev, ki so je bili Finci vajeni zadnjih 60 let."

Z reformo so zato poleg občin ustanovili od občin večja okrožja za blaginjo, na katere so prenesli večji del obveznosti organizacije primarne in sekundarne zdravstvene in socialne oskrbe. Vodilne ljudi v 22 okrožjih za blaginjo – 21 okrožij in posebno okrožje mesta Helsinki – so finske volivke in volivci izvolili v začetku lanskega leta. Območja okrožij se v grobem ujemajo z območji bolnišničnih okrožij, v okviru katerih so občine kolektivno organizirale sekundarno zdravstveno oskrbo. "Z reorganizacijo organizacijskih enot želimo bolje povezati primarno in specialistično oskrbo, ki ju bodo odslej bolj ali manj organizirale podobne organizacijske enote. Reforma deluje na principu večjih organizacijskih enot," razlaga Minna Kaila. "Večje organizacijske enote bodo lažje organizirale in financirale ustrezno oskrbo, prednost reforme pa je tudi povezovanje storitev," dodaja profesor Keskimäki.

Z reformo sistema zdravstvene in socialne oskrbe se je ukvarjalo sedem finskih vlad. Snovali so jo od leta 2005, na njej pa si je zobe polomilo vsaj pet finskih vlad. Tista premierja Juhe Sipile je leta 2019 zaradi neuspeha pri njej celo odstopila. Reforma sistema zdravstvene in socialne oskrbe je tudi na Finskem sporna zadeva, povezana z močjo in denarjem. Junija leta 2021 je parlament reformo naposled vendarle potrdil in leto pozneje tudi način njenega financiranja. Ureditev je začela veljati 1. januarja letos.

Foto: EPA
Foto: EPA

Namesto 15 občin zdaj eno okrožje

Marina Erhola je izvršna direktorica največjega okrožja v državi Pirkanmaa s sedežem v četrtmilijonskem Tampereju. Okrožje, ki mora poskrbeti za pol milijona ljudi, ima 2,6 milijarde evrov letnega proračuna in zaposluje 20.000 članov medicinskega osebja. Pulmologinja, ki zadnjega četrt stoletja v zdravstveno-socialnem sistemu opravlja najodgovornejše menedžerske naloge, ima plačo, višjo od plače finske premierke, v dokaz, kako pomembno vlogo ima. Mesečno prejema 17.500 evrov, letno 218.000 evrov. "Kar je prej v našem okrožju Pirkanmaa organiziralo 15 občin, zdaj organizira eno okrožje. Zdaj imamo skupni proračun in eno telo, ki sprejema odločitve o vseh zdravstvenih in socialnih storitvah v okrožju. Finančne in človeške vire lahko odslej razporejamo med posameznimi deli okrožja in posameznimi storitvami v skladu s potrebami," pojasnjuje prednosti nove administrativne ureditve Marina Erhola. "Odslej bomo lahko premikali bolnike oziroma jih napotili v druge regijske bolnišnice, kar bo dobra rešitev," dodaja Juha Kinnunen iz UKC-ja Tampere. Ob tem se bogatejše občine bojijo, da bodo zaradi solidarnosti z manjšimi in predvsem manj bogatimi občinami ostale brez dela svojih sredstev, zaradi česar svojim občanom ne bodo mogle več zagotavljati enake kakovosti in obsega zdravstvenih in socialnih storitev.

Reforma predvideva, da bi v prihodnosti lahko poseben davek pobirala tudi okrožja. "Nič še ni odločeno, o tem se šele pogovarjamo. Za zdaj davka še ne moremo uvesti in optimiziramo porabo v okviru obstoječega proračuna," dodaja Marina Erhola, ki uvedbe dodatnega davka ne izključuje. "Znesek, ki ga bomo porabili za zagotavljanje zdravstvene in socialne oskrbe v prihodnosti, se bo zagotovo povečal. Mislim, da bomo uvedli neko obliko davka na ravni okrožja. Večina strokovnjakov v državi predlaga uvedbo tovrstnega davka," sklepa Ilmo Keskimäki.

Danes Finska za zdravstveno in socialno oskrbo 5,5 milijonske populacije porabi 22,3 milijarde evrov (predvidena sredstva za leto 2023), nekateri pravijo, da je številka že blizu 23 milijard evrov letno. Sistem se financira s pomočjo davkov, iz proračuna glede na potrebe rezidentov, kar v praksi pomeni, da je številko lažje s pomočjo rebalansa proračuna dvigniti, kot to velja za sisteme, ki se financirajo iz zdravstvenih zavarovanj.

Kako bodo okrožja organizirale zdravstveno in socialno oskrbo prebivalstva, je odvisno od njih. Kar najbolj se bodo kot doslej zanašala na javni sistem, a sodelovanje z zasebnimi institucijami ni izključeno. V tem trenutku zasebne zdravstvene in socialne institucije zagotavljajo četrtino vseh storitev, pri starostnih domovih pa polovico. Okrožja lahko pogodbe sklenejo tudi z zasebnimi organizacijami in jih za storitev plačajo iz javnih sredstev, če bi presodila, da je takšna izvedba storitev najbolj smotrna. Zdravniki lahko delajo v javnem in zasebnem sektorju, a morajo za svojo dejavnost v zasebnem imeti dovoljenje delodajalca in se držati določenih omejitev.

"Ključno bo zmanjševanje stroškov"

"V prihodnosti bo ključno zmanjševanje stroškov," pravi Kinnunen. V UKC-ju v Tampereju igrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju stroškov tudi hoteli za bolnike in njihove družinske člane. "Ti hoteli, ki so zasnovani precej podobno kot klasični hoteli, so v osnovi namenjeni bolnikom, ko ti iz oddaljenega kraja pridejo na pregled, terapijo ali operacijo oziroma želijo po operaciji namesto v bolniški postelji ležati v hotelski. Pod pogojem seveda, da ne potrebujejo neke posebne bolniške terapije. Bolnik, ki so mu opravili artroskopijo kolena na primer. Za te primere nastanitev v hotelu plačamo iz zdravstvene blagajne," pojasnjuje. "Cene v hotelih za bolnike so zelo ugodne, vsekakor je strošek bivanja v njih mnogo nižji, kot če bolnik leži v bolniški postelji. Na ta način privarčuje tudi zdravstvena blagajna," zaključuje Kinnunen. Pri prenovi starejših bolniških zgradb v UKC-ju Tampere razmišljajo celo o tem, da bi število postelj v njih – na račun dodatnih v hotelih za bolnike – znižali za 20 odstotkov.

V tem trenutku je še prezgodaj za oceno, kako reforma deluje. "Vrnite se čez pet let. Za zdaj se še učimo. Ne vemo v resnici, kako bo sistem v novih okoliščinah deloval," je dejala profesorica Minna Kaila, profesor Ilmo Keskimäki pa dodal: "Gre za administrativno reformo, ki sistema ne bo spremenila čez noč. Na rezultate bo treba počakati in zanje trdo garati!"

Evropsko zdravstvo je bilo tema oddaje Globus. Vabljeni k ogledu.

Globus: Kriza evropskega zdravstva