ZDA imajo v pripravljenosti več kot 8000 vojakov za primer hitre napotitve v Evropo. Foto: AP
ZDA imajo v pripravljenosti več kot 8000 vojakov za primer hitre napotitve v Evropo. Foto: AP

Okoli 2000 ameriških vojakov bo napotenih v Nemčijo in na Poljsko, medtem ko bodo tisoč ameriških vojakov premestili iz Nemčije v Romunijo.

Pentagon je sporočil, da se ameriški vojaki ne bodo bojevali v Ukrajini, ampak bo njihova naloga okrepitev obrambnih zmogljivosti ameriških zaveznic. Kot je še sporočilo ameriško obrambno ministrstvo, so napotitve dodatnih ameriških vojakov v Evropo jasen signal, da so ZDA pripravljene na obrambo pred kakršnim koli napadom.

Gre za dodatne vojake poleg 8500 vojakov, za katere je Pentagon že prejšnji mesec odredil visoko stopnjo pripravljenosti za morebitno napotitev v Evropo.

Gre za "neutemeljen, destruktiven korak, ki povečuje vojaške napetosti in zožuje prostor za politične odločitve", je v odzivu dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško.

Odzval se je tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je pozdravil načrtovano napotitev dodatnih ameriških vojakov v Evropo. "To je močan signal zavezanosti ZDA," je dejal in dodal, da bo premestitev vojakov na Natovo vzhodno krilo okrepila odvračalno držo in obrambo severnoatlantskega zavezništva.

Čeprav Moskva zanika, da namerava napasti Ukrajino, pa je ob njeni meji namestila že več kot 100.000 ruskih vojakov.

Rusija krepi vojaško prisotnost

Glede na nove satelitske posnetke, ki jih je analiziralo ameriško podjetje Maxar Technologies, Rusija krepi svojo vojaško prisotnost in pripravljenost na zahodu države, na Krimskem polotoku in v Belorusiji. Nove satelitske fotografije, ki so jih posneli med 19. januarjem in 1. februarjem, naj bi dokazovale nove in pomembne vojaške napotitve v Belorusijo ter dodatno vojaško osebje na več vojaških prizoriščih.

Rusija je že pred tem sporočila, da so napotitve vojakov in orožja v Belorusijo namenjene skupnim vojaškim vajam, ki naj bi jih Moskva ta mesec organizirala tudi na zahodu Rusije in na Krimskem polotoku.

Satelitski posnetki ruskega vojaškega oporišča na Krimu. Foto: Reuters
Satelitski posnetki ruskega vojaškega oporišča na Krimu. Foto: Reuters

Ameriški odgovori Rusiji

Španski časopis El Pais je medtem objavil pisni odgovor Nata in ZDA na varnostne zahteve Moskve. Iz odgovorov je razvidno, da Washington in Nato jasno zavračata večino ruskih predlogov, hkrati pa obe strani ostajajta odprti za konkretna pogajanja in nove sporazume. Avtentičnost dokumentov so potrdili Natovi viri.

Iz besedila, objavljenega na spletni strani španskega časopisa, je razvidno, da Washington in vojaška zveza jasno izražata, da velik del ruskih predlogov zanju ni sprejemljiv.

Navedeno je, da ima Ukrajina ali katera koli druga suverena država pravico zaprositi za vstop v Nato. Hkrati je v dokumentu zapisano, da so Nato in ZDA odprti za konkretna pogajanja in nove sporazume.

Nato in ZDA so tudi pozvali k prenehanju nameščanja ruskih enot na ukrajinskih mejah, kar je predpogoj za uspešna pogajanja. ZDA v odgovoru predlagajo tudi vzajemno zavezo ZDA in Rusije, da na ukrajinskem ozemlju odstranijo vse ofenzivne zemeljske raketne sisteme in bojne sile.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek prvič po več tednih javno spregovoril o ukrajinski krizi in ob tej priložnosti zahod obtožil, da je prezrl varnostne interese in zahteve Rusije.

Moskva si namreč še vedno želi prepričati Nato, da se odpove nadaljnji širitvi na vzhod. Zahteva tudi umik Natovih enot iz vzhodnoevropskih članic Nata.

Johnson: Napad bi bil tragična napaka

Ruski predsednik Vladimir Putin in britanski premier Boris Johnson sta v današnjem telefonskem pogovoru razpravljala o ukrajinski krizi in varnostnih zagotovilih Moskvi, so sporočili iz Kremlja.

Po navedbah Putina zveza Nato ni pripravljena obravnavati pomislekov Rusije. "Ugotovili smo nepripravljenost Nata, da bi se ustrezno odzval na utemeljene ruske pomisleke," je sporočil Kremelj.

Putin je še dejal, da se Nato "skriva" za svojo politiko odprtih vrat, ki je "v nasprotju s temeljnim načelom nedeljive varnosti", piše v izjavi.
Ruski predsednik je prav tako obtožil Ukrajino "kronične sabotaže" mirovnega dogovora iz Minska, ki so ga ukrajinske oblasti in proruski separatisti podpisali leta 2015.

Z Downing Streeta so medtem sporočili, da sta se Johnson in Putin v telefonskem pogovoru dogovorila, da si bosta prizadevala za "mirno rešitev" ukrajinske krize.

"Voditelja sta se strinjala, da poslabšanje ni v interesu nikogar," so zapisali v izjavi. Dodali so, da je Johnson opozoril Putina, da bi bila vsaka ruska invazija "tragična napaka".

Voditelja sta poudarila tudi pomen dialoga med državama na področjih, kot so podnebne spremembe, Afganistan in iranski jedrski program, so še sporočili iz Londona.

Rusija vztraja, da Ukrajina ne sme postati del Nata