Zelenski se je na varnostni konferenci tudi pošalil na račun krize. To je kibernetski napad, je dejal, ko se mu je med govorom pokvarila prevajalska oprema. Foto: Reuters
Zelenski se je na varnostni konferenci tudi pošalil na račun krize. To je kibernetski napad, je dejal, ko se mu je med govorom pokvarila prevajalska oprema. Foto: Reuters

V svojem govoru je Zelenski poudaril, da se Ukrajina ni pripravljena spraviti v krsto in čakati, da na njeno ozemlje vkorakajo tuji vojaki, ob tem pa opozoril, da pri reševanju krize ne sme nihče biti pasiven.

Sorodna novica Rusija na vojaških vajah strateških sil preizkusila tudi hipersonične rakete

"Ukrajina že osem let služi kot zanesljiv ščit, ki zadržuje eno največjih vojsk na svetu. V državi nimamo pravega orožja za obrambo, imamo pa pravico zahtevati prehod od politike popuščanja k politiki zagotavljanja varnosti in miru," je dejal Zelenski in Zahod opozoril, da je čas za ukrepanje zdaj, če je ruska invazija v Ukrajino resnično neizbežna.

Zelenski je v nagovoru udeležencem konference pozval zvezo Nato, naj bo iskrena glede članstva Ukrajine v zavezništvu, kar je tudi jabolko spora z Rusijo, ki temu odločno nasprotuje in od zahoda zahteva zagotovila, da se Nato ne bo širil proti vzhodu na njene meje.

"Ko sprašujete, kaj lahko storimo, imamo veliko opcij. Lahko vam pripravim seznam," je dejal in pri tem v prvi vrsti izrazil željo za jasen časovni okvir Ukrajine za članstvo v Natu.

Prav tako pa je predlagal srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. "Ne vem, kaj si ruski predsednik želi, zato predlagam, da se srečava," je dejal.

Po njegovem mnenju je varnostna arhitektura Evrope skorajda uničena in je prepozno govoriti o tem, kako bi jo lahko popravili. Svetovne voditelje pa je na konferenci okrcal, da njegovi državi ne zagotavljajo zadostne količine vojaške pomoči, ki jo potrebujejo v luči grožnje.

Sorodna novica Pahor o ukrajinski krizi: "Želim si, da bi na obeh straneh prevladal razum."

Zelenski je tudi izrazil željo po srečanju svetovnih velesil, kjer bi se dogovorili o novih varnostnih zagotovilih Ukrajini, saj je po njegovem mnenju trenutni svetovni sistem prešibak.

Rusija tvega svojo prihodnost

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na münchenski varnostni konferenci opozorila Rusijo, da z napadom na Ukrajino tvega svojo prihodnost. Pri tem je obljubila močan sveženj gospodarskih sankcij proti Moskvi ob morebitni agresiji, prav tako pa je obtožila Rusijo, da v povezavi z Ukrajino krši listino Združenih narodov.

"Svet nejeverno opazuje, kako se spopadamo z največjim kopičenjem vojaških enot na evropskih tleh od najtemnejših dni hladne vojne. To kopičenje pa bi lahko v prihajajočih dneh preoblikovalo celotno mednarodno ureditev," je dejala.

Ruski plinski velikan Gazprom je sporočil, da je Evropska unija do 17. februarja porabila že več kot 95 odstotkov zalog, kar pomeni, da ima do konca zime na voljo še manj kot pet odstotkov zalog. Količina plina v skladiščih je za 21 odstotkov oziroma 8,3 milijarde kubičnih metrov manjša kot v enakem obdobju lani. Zaloge plina v podzemnih skladiščih v Ukrajini so tudi na minimumu in so se znižale na 10,6 milijarde kubičnih metrov, kar je 45 odstotkov manj kot lansko leto, je še sporočil glavni dobavitelj plina za evropske potrošnike.

Po njenih besedah je EU zdaj popolnoma pripravljen na morebitno ustavitev ruske dobave plina.

V EU-ju se namreč že več tednov bojijo, da bi lahko sedanji spor z Rusijo povzročil motnje v dobavi plina. Do pred kratkim je EU s plinom pokrival malo manj kot četrtino oziroma 24 odstotkov svojih energetskih potreb. Skupno 40 odstotkov uvoza pa v Evropo prihaja od ruskega podjetja Gazprom.

Scholz poziva k nadaljevanju pogajanj

Tudi nemški kancler Olaf Scholz je posvaril Rusijo pred napadom na münchenski varnostni konferenci pozval k pogajanjem. Po njegovih besedah bi morali prav zdaj biti deležni čim večjih diplomatskih prizadevanj, saj na kocki ni nič manj kot mir v Evropi.

Vsakršna vojaška agresija na Ukrajino bi bila velika napaka, je dejal Scholz. "Želimo si, da se to ne bi zgodilo, zato pa se je treba pogajati," je dejal. Pri pogajanjih pa je treba razlikovati med nesprejemljivimi zahtevami in legitimnimi varnostnimi interesi. O pravici do svobodne izbire zavezništva, torej o možnosti, da se Ukrajina pridruži Natu, se Scholz ni pripravljen pogajati. Rusiji pa očita, da je vprašanje članstva Ukrajine v Natu povzdignila v nepravem času.

"Hkrati pa obstajajo resna varnostna vprašanja, ki so pomembna za obe strani. Predvsem preglednost oborožitvenih sistemov in vojaških vaj ter novi pristopi k nadzoru nad orožjem," je dodal. Hitrih uspehov ne pričakuje, toda meni, da lahko dinamiko krize premagamo le s pogajanji.

Nemška zunanja ministrica svari pred resno grožnjo Rusije. Foto: Reuters
Nemška zunanja ministrica svari pred resno grožnjo Rusije. Foto: Reuters

Baerbock: Grožnja Ukrajini je realna

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je po kriznem srečanju zunanjih ministrov G7 pozvala Rusijo naj ne stori usodne napake in umakne svoje vojaške enote ter pristopi k pogajanjem.

Baerbock je opozorila, da bi ponovna kršitev ukrajinske suverenosti za Rusijo imela zelo hitre in obsežne gospodarske, finančne in politične posledice. Poudarila je, da zgodovina še ni napisana in da še vedno obstaja preprost izhod iz krize, za katerega se lahko ruska vlada odloči kadar koli.

Posvarila je pred poskusi predvidevanj ruskih odločitev, potem ko je ameriški predsednik Joe Biden dejal, da je po njegovem mnenju Putin že sprejel odločitev o invaziji. "Nujno pozivam vse, da pozorno preučimo dejstva na terenu," je dejala Baerbockova in se s tem zavzela za boj proti dezinformacijam.

"Čeprav se sliši nepredstavljivo, se soočamo z oprijemljivo nevarnostjo vojnega spopada sredi Evrope. Še vedno pa ne vemo, ali je bila dejansko sprejeta odločitev o napadu," je dejala in dodala, da je grožnja Ukrajini vseeno zelo realna.

Baerbock je dala jasno vedeti, da jo še posebej skrbi najnovejši razplet dogodkov v vzhodni Ukrajini. Zdi se ji, da izjave separatistov v zadnjih 24 urah sledijo scenariju, pred katerim so nas mnogi svarili, in sicer, da bi lahko Rusija izzvala ali izumila incident na tem območju, ki bi služil kot izgovor za napad na Ukrajino.

Podrobnosti o vsebini pogovorov G7, ki so potekali ob robu Münchenske varnostne konference, ni predstavila. Skupina sedmih najrazvitejših držav sveta pa je v pogovorih ponovno potrdila, da enotno podpira Ukrajino in da je odločena odgovoriti na vsako kršitev njene suverenosti, je dejala Baerbock, katere država trenutno predseduje bloku.

München je obiskala tudi ameriška podpredsednica. Foto: Reuters
München je obiskala tudi ameriška podpredsednica. Foto: Reuters

ZDA žugajo z ostrimi sankcijami

Ameriška podpredsednica Kamala Harris je v Münchnu zagrozila Rusiji z obsežnimi sankcijami v primeru napada na Ukrajino.

Kot mnogi drugi na današnji varnostni konferenci je tudi ameriška podpredsednica zaradi ponovnega povečanja napetosti na ukrajinski meji posvarila Rusijo pred napadom. Pri tem je poudarila, da ameriške vojaške sile v regiji niso nameščene za boj v Ukrajini, bodo pa branile vsak centimeter ozemlja članic Nata.

Harrisova je na konferenci predstavila scenarije ruske agresije. "Zdaj dobivamo številna poročila o očitnih provokacijah, Rusija pa širi dezinformacije, laži in propagando," je dejala ter Rusiji zagrozila s hitrimi in ostrimi ekonomskimi sankcijami.

Kljub temu pa vztraja, da so ZDA in njeni zavezniki še vedno odprti za pogovore, a opozarja, da se čas iskanja diplomatske rešitve izteka predvsem zato, ker se besede ruskih oblasti preprosto ne ujemajo z njihovimi dejanji.

Iz Münchna številna resna opozorila Rusija