Foto: EPA
Foto: EPA

Čeprav jih je skrbelo, kako preživeti brez turizma, pa so si številni Benečani s prihodom epidemije oddahnili: z njo so iz lagune izginile velike potniške križarke, ki so po mnenju nevladnikov z odrivanjem vode uničevale temelje mesta, z nenehno prižganimi motorji pa onesnaževale Benetke tudi med postanki v pristanišču.

Njihova vrnitev je v začetku junija sprožila nov val protestov – toda po letih bojev zdaj kaže na premirje: po včerajšnji odločitvi vlade bodo potniške križarke, ki so daljše od 180 metrov in težje od 25 tisoč ton, potnike vkrcavale samo še v pristanišču Marghera na celini, in ne več na otoku, tja pa bodo plule po obvozni poti in nič več mimo Trga svetega Marka.

"To odločitev je pričakoval Unesco, pa tudi vsi ljudje, ki so vsaj enkrat v življenju obiskali Benetke, pa jih je tam zaprepastil pogled na te ladje, ki so plule mimo najbolj krhkega in najlepšega mesta na svetu," je po seji vlade vidno zadovoljen dejal minister za kulturo Dario Franceschini.

Toda gre za začasno rešitev. Problem velikih potniških križark in tudi kontejnerskih ladij želijo Benetke in italijanska vlada dolgoročno rešiti s posebno pristaniščno ploščadjo, ki naj bi jo postavili na odprtem Jadranu pred vstopom v laguno. Pristaniška uprava severnega Jadrana je konec junija že objavila natečaj za zbiranje idejnih rešitev, ki pa ga bodo končali šele čez dve leti.

Po podatkih Mednarodnega združenja podjetij za organizacijo križarjenj tovrstni turizem kljub svojemu vplivu na Benetke prispeva komaj tri odstotke v bruto domači proizvod mesta.

Velike ladje ne bodo več smele v Benetke