Foto: EPA
Foto: EPA

Po izteku prehodnega obdobja je v EU-ju začela veljati prepoved uvoza ruske surove nafte, o kateri so se članice Unije dogovorile junija. Takrat so se te države dogovorile o svežnju sankcij, ki prepoveduje kupovanje, uvoz in transfer surove nafte in določenih naftnih derivatov iz Rusije v EU.

Dogovorile so se, da bo prehodno obdobje za ustavitev uvoza surove nafte trajalo šest mesecev, kar pomeni, da je embargo začel veljati danes. Za naftne derivate bo embargo začel veljati šele čez dva meseca.

Za surovo nafto, dobavljeno po naftovodih, bo še naprej veljala začasna izjema. Tako bodo lahko države članice, ki so zaradi svoje geografske lege odvisne od ruske nafte, to še naprej dobavljale po naftovodih. Primer takšnih članic EU-ja sta Madžarska in Slovaška. Te surove nafte ali naftnih derivatov iz nje sicer ne bodo smele izvažati naprej v druge članice ali tretje države.

Po odločitvi skupine G7 (ZDA, Združeno kraljestvo, Nemčija, Italija, Francija, Japonska, Kanada), EU-ja in Avstralije o cenovni kapici za rusko nafto Kitajska sporoča, da bo nadaljevala energetsko sodelovanje z Rusijo, poroča Guardian. Peking pravi, da to sodelovanje poteka na osnovi spoštovanja in vzajemne koristi. Kitajska je letos še povečala nakup ruske nafte.

Podjetja iz EU-ja po izteku šestmesečnega prehodnega obdobja ne smejo zagotavljati zavarovanj ali financiranja pomorskega prevoza ruske nafte v tretje države. S tem želijo Rusiji otežiti nadaljevanje izvoza nafte v države po svetu, saj so evropski upravljavci pomembni ponudniki tovrstnih finančnih storitev.

Zaradi posebne geografske izpostavljenosti se bo za Bolgarijo prehodno obdobje za dobavo nafte in naftnih derivatov po morju končalo šele konec leta 2024. Posebno izjemo za dobavo vakuumskega plinskega olja, ki ga potrebuje za delovanje svoje rafinerije, pa je do konca leta 2023 prejela Hrvaška.

EU dve tretjini ruske nafte uvozi po morju, tretjino pa po naftovodih. Lani je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat EU iz Rusije uvozil za 48 milijard evrov surove nafte in za 23 milijard evrov naftnih derivatov.

S tem ko sta se Nemčija in Poljska odločili, da bosta do konca leta ustavili tudi dobave prek naftovodov, naj bi se uvoz ruske nafte zmanjšal za več kot 90 odstotkov.

Cenovna kapica EU-ja in G7

Z današnjim dnem začenja veljati tudi cenovna kapica za rusko nafto. Članice EU-ja so v petek zvečer dosegle uradni dogovor o omejitvi cene ruske nafte na 60 dolarjev za 159-litrski sod. Da postavi zgornjo mejo za ceno ruske nafte pri 60 dolarjih, je uradno sklenila tudi skupina G7.

To pomeni, da se bo lahko s tankerji članic G7 in EU-ja prevažala le ruska nafta, kupljena za manj kot 60 dolarjev na sod, ta pogoj velja tudi za zavarovalnice in banke.

To bo Moskvi otežilo prodajo nafte za višjo ceno, saj imajo številni ladjarji in zavarovalnice sedež v državah G7.

Moskva se ne boji cenovne kapice za rusko nafto

Peskov: Rusija pripravlja odgovor

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da Rusija pripravlja odgovor na potezo skupine G7 in EU-ja, ki bo po mnenju Moskve destabiliziral svetovne energetske trge, naj pa ne bi vplival na sposobnost Rusije vzdrževati vojno v Ukrajini oziroma, kot ji rečejo v Moskvi, "posebno vojaško operacijo".

"Rusija in rusko gospodarstvo imata potrebne zmožnosti, da v celoti izpolnijo potrebe in zahteve posebne vojaške operacije," je dejal Peskov. Po njegovih besedah je "očitno in neizpodbitno, da je sprejetje teh odločitev korak v smeri destabilizacije svetovnih energetskih trgov".

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, namestnik vodje ruskega Varnostnega sveta, je sporočil, da bo ukrep proti ruski nafti povzročil "nezamisljiv" skok v cenah po svetu. Zahod bo to zimo zmrznil, je dejal, in sicer kot posledica vstopa v "neenakopravno bitko z ruskim medvedom in generalom mrazom".

V EU-ju začela veljati prepoved uvoza ruske nafte