Otočje Mayotte je bilo francoska kolonija. Foto: Reuters
Otočje Mayotte je bilo francoska kolonija. Foto: Reuters

Darmanin je ob obisku na otočju, nekdanji francoski koloniji, napovedal, da bodo v boju proti priseljevanju ukinili pravico do francoskega državljanstva ob rojstvu. "Kdor ne bo otrok francoskih staršev, ne bo mogel postati Francoz," je poudaril. Dejal je, da bo ukrep, domnevno zamisel predsednika Emmanuela Macrona, zahteval spremembo ustave in bo zmanjšal privlačnost otočja za morebitne priseljence.

Minister pa je dodal, da takšnega ukrepa ne bodo sprejeli za druge dele države.

V boju proti nezakonitemu priseljevanju na Mayotte je Francija že poostrila nadzor, uničila številna taborišča in deportirala priseljence.

Mayotte sestavljata dva otoka med Madagaskarjem in celinsko Afriko, ki sta leta 1973 glasovala za to, da ostaneta del Francije, medtem ko so drugi otoki v okoliškem arhipelagu, kjer prevladujejo muslimani, razglasili neodvisnost kot Komori. Na otočju Mayotte živi okoli 310.000 ljudi.

Na tisoče prebivalcev obubožanih Komorov, ki bežijo pred revščino in korupcijo v domovini, se vsako leto odpravi na Mayotte v iskanju boljšega življenja. Nekateri priseljenci na Mayotte pridejo tudi iz vzhodnoafriških držav.

Prihod priseljencev je na otočju Mayotte povzročil velike napetosti, številni domačini se pritožujejo zaradi kriminala in revščine. V zadnjih treh tednih so prebivalci organizirali stavke in postavljali cestne zapornice v znak protesta proti pomanjkanju varnosti in nesprejemljivim življenjskim razmeram.

Otočje Mayotte je precej revnejše od celinske Francije, že več desetletij pa ga pretresajo nasilje tolp in socialni nemiri. Razmere so se nedavno še poslabšale zaradi pomanjkanja vode.

Samodejna francoska državljanstva na otočju Mayotte so ukinjena manj kot tri tedne po tem, ko je najvišje sodišče v Franciji razveljavilo velik del nove protipriseljenske zakonodaje, katere namen je otežiti dostop do socialne pomoči za tujce in omejiti prihod novih priseljencev v državo.