Narges Mohamadi je eno glavnih imen boja za človekove pravice v Iranu. Trenutno prestaja 12-letno zaporno kazen, med drugim zaradi "širjenja propagande proti državi". Poleg boja za pravice žensk se zavzema tudi za odpravo smrtne kazni in razkriva metode mučenja v iranskih zaporih.

"Njen pogumni boj je imel velike osebne posledice. Režim jo je aretiral 13-krat, petkrat obtožil ter jo obsodil na skupno 31 let zapora in 154 udarcev z bičem," ob podelitvi povedala vodja norveškega Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen.

Imenovanje Narges Mohamadi so oznanili z besedami: "Ženska, življenje, svoboda." To je geslo množičnih protestov v Iranu po smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju, ki je bila aretirana zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute.

"Niso mogli nadeti abaje in turbana polovici prebivalstva, torej moškim, vendar so drugi polovici iranskega prebivalstva zlahka nadeli 'obvezni hidžab', da bi svetu predstavili odvraten obraz despotskega verskega sistema," je v nedavnem pismu ameriški televiziji CNN kritizirala stroga verska pravila oblačenja za ženske v Iranu.

51-letna Narges Mohamadi je večino zadnjih 20 let preživela v zaporih. Lani je izdala knjigo pogovorov z iranskimi zapornicami, v kateri je opisala tehnike mučenja, tudi spolnega nasilja, ki jih uporabljajo iranske oblasti.

Narges Mohamadi: Sem bolj odločna in polna upanja

Nagrajenka je v izjavi za New York Times sporočila, da jo globalna podpora in priznanje njenega zagovarjanja človekovih pravic delata "bolj odločno, odgovornejšo, bolj strastno in polno upanja".

"Upam tudi, da bo zaradi tega priznanja Iranci protestirali za spremembe močnejši in bolj organizirani. Zmaga je blizu," je še dodala.

Na podelitev nagrade se je odzvala tudi njena družina. Nagrada je "zgodovinski in globok trenutek za iranski boj za svobodo", je sporočila družina, ki obžaluje, da nagrajenka ni mogla deliti tega "izjemnega trenutka".

Družina je na uradni strani zaprte iranske aktivistke na Instagramu zapisala, da čast pripada vsem Irancem, "zlasti pogumnim ženskam in dekletom iz Irana, ki so očarale svet s svojim pogumom v boju za svobodo in enakost".

ZN pozval k izpustitvi

Združeni narodi so ob tem pozvali Teheran, naj izpusti aktivistko in tudi vse druge zagovornike človekovih pravic v Iranu. "Ženske v Iranu so bile navdih za svet," so sporočili iz urada Visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi. "Njihov pogum in odločnost zaradi povračilnih ukrepov, ustrahovanja, nasilja in pridržanja sta izjemna," so poudarili.

Čestitke je Narges Mohamadi izrekla tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Nagrada po njenem mnenju "priznava pogumen in plemenit boj iranskih žensk, ki kljub tveganju kljubujejo zatiranju" ter navdihujejo ženske po vsem svetu v boju za svobodo.

"Neustrašnega glasu Narges Mohamadi ni mogoče zakleniti, prihodnost Irana so njegove ženske," pa je na omrežju X zapisala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock.

19. ženska z Nobelovo nagrado za mir je tudi podpredsednica iranskega Centra zagovornikov človekovih pravic, ki ga vodi nagrajenka iz leta 2003 Širin Ebadi.

Odzval se je tudi Teheran, kjer so obsodili "pristransko in politično potezo" Nobelovega odbora. "Opozarjamo, da je Nobelov odbor nagrado za mir podelil osebi, ki je bila obsojena zaradi večkratnih kršitev zakonov in kriminalnih dejanj," je sporočil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva.

Že prej je poluradna tiskovna agencija Fars zapisala, da je Mohamadi "nagrado prejela od zahodnjakov zaradi svojih dejanj proti nacionalni varnosti". Teheran tudi za proteste v državi krivi Zahod.

Prejemnica Nobelove nagrade za mir dobi tudi 11 milijonov švedskih kron oz. skoraj milijon evrov nagrade.

Dolg seznam kandidatov

Na seznamu kandidatov je bilo 351 posameznikov in organizacij, kar je drugo največje število v zgodovini. Med nominiranci sta bila tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ter ruski oporečnik Aleksej Navalni.

Poznavalci so že pred podelitvijo ugibali, da bi lahko nagrado letos prejela katera od organizacij, ki si prizadevajo za varstvo človekovih pravic, pravic žensk ali opozarjajo na podnebne spremembe.

V času vse pogostejših izrednih vremenskih pojavov bi lahko v ospredje postavili tudi tematiko podnebja. Zadnji nagrajenci s tega področja so bili Medvladni forum za podnebne spremembe pri Združenih narodih in nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore, ki so si nagrado razdelili pred 16 leti.

Kljub vse več vojnam podelili nagrado

Ugibalo se je tudi o možnosti, da nagrade ne bodo podelili, kar se je zgodilo med obema svetovnima vojnama, nazadnje pa leta 1972. "Žalostna resnica je, da letos na svetu ni veliko miru," je ocenil vodja stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (SIPRI) Dan Smith.

Na svetu je trenutno dvakrat več vojn, kot jih je bilo leta 2010, zaradi česar po njegovih besedah na svetu trenutno ni mirovnika, ki bi si nagrado zaslužil. V letu 2022 so bili oboroženi spopadi v 56 državah, navaja SIPRI v letnem poročilu.

Zadnji dve leti v ospredju zagovorniki svobode govora z vzhoda Evrope

Nobelovo nagrado za mir so med letoma 1901 in 2022 podelili 103-krat. Med 140 nagrajenci je bilo 110 posameznikov in 30 organizacij. Največkrat, trikrat, jo je prejel Mednarodni odbor Rdečega križa. Lani so Nobelovo nagrado za mir prejeli beloruski aktivist Aleš Bjaljacki ter organizaciji za človekove pravice Memorial iz Rusije in Center za državljanske svoboščine iz Ukrajine, leto prej pa filipinska novinarka Maria Ressa in ruski urednik Dmitrij Muratov.