Foto: Reuters
Foto: Reuters

Armenski premier Nikol Pašinjan je ob tem sporočil, da so pripravljeni sprejeti vseh 120.000 beguncev, etničnih Armencev, kolikor jih namerava zapustiti državo, ker se bojijo etničnega čiščenja.

Skupina nekaj deset ljudi je popoldne vstopila v armensko vas Kornidzor mimo azerbajdžanskih mejnih stražarjev, tam pa so jih registrirali uradniki armenskega zunanjega ministrstva. V skupini so bile predvsem ženske, otroci in starejši. Pozno zvečer so armenske oblasti sporočile, da je prispelo že več kot 1000 ljudi, večinoma so etnični Armenci.

Separatisti so pred tem napovedali, da bodo civiliste, ki so v nedavnem nasilju ostali brez strehe nad glavo, premestili v Armenijo s pomočjo ruskih mirovnih sil, ki so v regiji od šesttedenske vojne leta 2020. Azerbajdžan se je medtem zavezal, da bo uporniškim borcem, ki bodo odložili orožje, omogočil odhod v Armenijo po koridorju Lačin.

Pašinjan je ob tem nakazal na velik zunanjepolitični odmik od tesne zaveznice Rusije. Potem ko Moskva ni želela vstopiti v najnovejši konflikt, je Pašinjan namreč dejal, da so se varnostna zavezništva, v katerih je sodelovala Armenija, izkazala za neučinkovita. S tem je izrazil jasno kritiko na račun Moskve, ključne zaveznice Erevana.

Rusija je sporočila, da je prebivalcem Gorskega Karabaha dostavila več deset ton pomoči. Foto: Reuters
Rusija je sporočila, da je prebivalcem Gorskega Karabaha dostavila več deset ton pomoči. Foto: Reuters

Dodal je tudi, da bi se morala Armenija pridružiti Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) – sodišču, ki je izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi njegovih dejanj v Ukrajini.

Vojaška operacija trajala en dan

Azerbajdžan je po več mesecih napetosti z Armenijo v torek sprožil t. i. protiteroristično operacijo v Gorskem Karabahu, regiji z večinsko armenskim prebivalstvom, ki je mednarodno priznana kot del Azerbajdžana. Končal jo je dan pozneje, ko so armenski separatisti privolili v prekinitev ognja in pogovore o reintegraciji.

Armenija je mednarodni skupnosti v soboto očitala, da ni ukrepala glede omenjene vojaške operacije Azerbajdžana. Armenski zunanji minister Ararat Mirzojan pa je v govoru v Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku pozval k misiji ZN-a, ki bi spremljala razmere na terenu.

"Mednarodna skupnost bi morala vložiti vse napore za takojšnjo napotitev medagencijske misije ZN-a v Gorski Karabah z namenom spremljanja in ocenjevanja človekovih pravic ter humanitarne in varnostne situacije na terenu," je dejal Mirzojan.

Ruska nadzorna točka v Gorskem Karabahu, kjer je približno dva tisoč pripadnikov ruskih mirovnih sil. Foto: Reuters
Ruska nadzorna točka v Gorskem Karabahu, kjer je približno dva tisoč pripadnikov ruskih mirovnih sil. Foto: Reuters

Po podatkih armenskih virov je v nedavni vojaški operaciji umrlo več kot 200 ljudi, več kot 400 pa jih je bilo ranjenih. Številni Armenci Rusiji, ki ima na območju nameščene tudi svoje vojake, očitajo, da jih je zapustila.

Gorski Karabah je mednarodno priznani del Azerbajdžana, a je vse od razpada Sovjetske zveze na začetku 90. let prejšnjega stoletja tam vladala armenska separatistična oblast ob podpori Erevana. Azerbajdžan je po zavzetju ozemlja zagotovil, da bo spoštoval pravice armenske manjšine, a ne bo oviral njenih pripadnikov, če bodo želeli zapustiti enklavo.

Kljub številnim zagotovilom Bakuja se številni tamkajšnji prebivalci bojijo povračilnih ukrepov in s strahom zrejo v prihodnost. Zaradi pomanjkanja hrane in strehe nad glavo v karabaški prestolnici Stepanekert, kamor se je zateklo veliko ljudi iz okoliških krajev, se spopadajo s humanitarno krizo.

Na območje je sicer že prišla pomoč Mednarodnega Rdečega križa in ruskih mirovnih sil, ki so tam nastanjene za nadzor premirja po prejšnjih izbruhih spopadov, saj sta se Armenija in Azerbajdžan že dvakrat zapletla v vojno zaradi območja, kjer živi približno 120.000 pripadnikov armenske manjšine.

Azerbajdžanski zunanji minister Jejhun Bajramov je zatrdil, da bo njegova država nadaljevala prizadevanja za "napredek pokonfliktne izgradnje miru, ponovno integracijo in miroljubno sobivanje".

Mejni prehod med Armenijo in Azerbajdžanom. Foto: Reuters
Mejni prehod med Armenijo in Azerbajdžanom. Foto: Reuters

Armenija je že pripravila prostor za več deset tisoč ljudi, če bi sledil množični beg iz Gorskega Karabaha, vključno s hoteli v bližini meje, čeprav je Pašinjan dejal, da si ne želi množičnega odhoda Armencev, razen če je to nujno potrebno.

Lavrov zagotavlja pomoč ruskih sil

Ameriški zunanji minister Antony Blinken je po pogovorih z Armenijo in Azerbajdžanom dejal, da bodo ZDA še naprej vztrajno podpirale Armenijo ter njeno suverenost in ozemeljsko celovitost.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v sobotnem govoru pred Generalno skupščino ZN-a dejal, da je dozorel čas za krepitev zaupanja med Armenijo in Azerbajdžanom. Zahod je obtožil, da se skuša vsiliti za posrednika med sprtima državama, za kar pa po njegovih besedah ni potrebe.

"Erevan in Baku sta dejansko uredila razmere," je dejal Lavrov. "Prišel je čas za medsebojno izgradnjo zaupanja. Tam so ruske sile, ki bodo zagotovo pomagale pri tem," je povedal.

Armenijo je obiskala delegacija ameriškega kongresa, njen vodja, senator Gary Peters, se je po obisku območja ob meji z Azerbajdžanom zavzel za prihod mednarodnih opazovalcev, ki bi spremljali razmere v Gorskem Karabahu.

Armenci iz Gorskega Karabaha se bojijo etničnega čiščenja