"ZDA in Kanada bodo sodelovale za odvračanje nezakonitega prestopanja meje," je Biden potrdil dogovor, o katerem so pred tem uradniki obeh držav govorili zaupno.

Državi bosta odpravili zakonsko luknjo, zaradi katere so ljudje iz ZDA prestopali mejo med državama in vstopali v Kanado prek neuradnih mejnih prehodov. Če mejo prestopijo na uradnem prehodu, jih pošljejo nazaj v ZDA, če jo prestopijo na neuradnem in jih odkrijejo v Kanadi, pa jim dovolijo ostati do rešitve njihovega primera.

Po novem bodo ZDA sprejele nazaj vse nezakonite priseljence, ki bodo na rešitev primera počakali na ameriški strani meje. Tak dogovor imajo ZDA sicer že z Mehiko od časa nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Biden je nameraval ljudem, ki prosijo za azil, dovoliti vstop v ZDA, vendar so mu to za zdaj preprečila sodišča.

Kanada pa se je v skladu z novim dogovorom zavezala, da bo na leto sprejela 15.000 prosilcev za azil iz ZDA. Tu ne gre za ameriške državljane, ampak za ljudi iz držav Latinske Amerike, ki gredo raje v Kanado kot v ZDA.

Vladi napovedali sodelovanje na številnih področjih

Po Bidnovem govoru v parlamentu sta obe vladi podali skupno izjavo, v kateri sta napovedali sodelovanje na področju čiste energije, izkoriščanja ključnih mineralov in utrjevanja oskrbovalnih verig polprevodnikov oziroma čipov, pri zaščiti voda in Arktike, utrjevanju vključevanja in spoštovanja drugačnosti, utrjevanja svetovnih zavezništev, kot je zveza Nato, vlaganju v kolektivno varnost, pri boju proti sintetičnim mamilom in migracijah.

Gre za prvi obisk Bidna v Kanadi, odkar je leta 2021 prevzel predsedniški položaj. Ameriški predsedniki gredo po navadi najprej v Kanado na severu ali Mehiko na jugu, a je Bidnu to malce zapletla pandemija covida-19, pozneje pa med drugim vojna v Ukrajini.

Biden in Trudeau o Ukrajini, Kitajski, podnebnih spremembah

Biden in njegov gostitelj, kanadski premier Justin Trudeau, sta se sešla na dvostranskih pogovorih.

Ravno vojna v Ukrajini naj bi bila ena od tem pogovora med voditeljema skupaj s podnebnimi spremembami, trgovino, Kitajsko in tudi migracijami. Pričakovati je tudi napoved dogovora o nadgradnji zračne obrambe nad Severno Ameriko.

Potem ko je kitajski domnevno vohunski balon prejšnji mesec preletel Severno Ameriko, sta v ospredju nacionalna varnost in zračna obramba. Kanada namerava posodobiti svoje radarske sisteme in se je strinjala s pospešenim časovnim načrtom za porabo več milijard za vojaške posodobitve obrambnega sistema zračne obrambe nad Severno Ameriko (Norad).

Kanada je lani napovedala, da bo v prihodnjih šestih letih za posodobitev radarskih sistemov Norad vložila 3,8 milijarde ameriških dolarjev, pozneje pa še več milijard.

Kanada se že dalj časa spoprijema s pozivi, naj svoje obrambne izdatke poveča na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je cilj zveze Nato. Zdaj odmerja za obrambo približno 1,2 odstotka BDP-ja. Januarja je napovedala, da bo kupila 88 bojnih letal F-35, vendar je ob napovedi dejala, da bodo prva štiri prispela šele čez tri leta.

Tesne vezi med državama

Trgovina med ZDA in Kanado je leta 2022 znašala rekordnih 950 milijard ameriških dolarjev. Vsak dan najdaljšo mednarodno mejo na svetu prečka približno 400.000 ljudi, v ZDA pa živi približno 800.000 kanadskih državljanov.

Lani je bila Kanada izvzeta iz omejitev subvencij za električna vozila iz Bidnovega zakona o zmanjšanju inflacije.