Biden je ob podpisu zakona za razglasitev prvega novega državnega praznika po dnevu Martina Luthra Kinga mlajšega iz leta 1983 dejal, da si to šteje kot eno največjih časti svojega mandata. "To je dan, ki ima veliko težo in veliko moč. To je dan, ko se spominjamo moralnega madeža, grozljivega davka, ki ga je suženjstvo vzelo državi in ga še jemlje," je dejal Biden in spomnil na veliko večino, s katero je bil praznik potrjen v kongresu. "Upam, da je to začetek spremembe v tem, kako se vedemo drug do drugega," je dejal.

Senat je predlog zakona potrdil soglasno brez glasovanja v torek, predstavniški dom kongresa pa potem v sredo s 415 glasovi proti 14.

Praznik nima nič skupnega s kakšnim uradnim datumom ukinitve suženjstva v ZDA, ampak ga temnopolti v ZDA vseeno že desetletja slavijo. Separatistična konfederacija južnjaških sužnjelastniških držav ZDA je kapitulirala v državljanski vojni aprila 1865, beseda o tem pa se je med temnopoltimi sužnji le počasi širila.

Zadnji sužnji izvedeli, da so svobodni, 19. junija

Predsednik Abraham Lincoln je sužnje sicer osvobodil z razglasom o emancipaciji že januarja 1863. A glas o porazu konfederacije je prišel v teksaški Galveston šele 19. junija 1865 skupaj z vojsko ZDA. Ker so bili sužnji iz Galvestona zadnji, ki so slišali, da so postali svobodni, so v spomin na 19. junij praznik poimenovali z zloženko "juneteenth".

Večina zveznih držav ZDA sicer juneteenth že praznuje. Tradicionalno praznovanje vsebuje branja razglasa o emancipaciji ali enakopravnosti, petje tradicionalnih črnskih pesmi, branje del temnopoltih avtorjev, ulične sejme, piknike na prostem in tudi izbor mis juneteenth.