Bolivijci so namreč v t. i. pacifiški vojni med letoma 1879 in 1884 izgubili približno 120.000 kvadratnih kilometrov ozemlja in 400 kilometrov obale, s tem pa so tudi ostali odrezani od morja. Ta kos obale je takrat osvojil Čile.

Bolivija je leta 2013 na meddržavnem sodišču sprožila spor proti Čilu, od katerega je zahtevala, da se mora "pogajati o suverenem dostopu do morja za Bolivijo".

Po petih letih je sodišče odločilo, da se Čilu ni treba pogajati o zahtevi Bolivijcev, ni pa odločalo o tem, kdo ima pravico do spornega ozemlja. Je pa sodnik Abdulqawi Yusuf ob branju razsodbe izrazil upanje, da "bodo s pripravljenostjo obeh strani lahko izvedli pomembna pogajanja".

Na razglasitev sodbe priletel tudi Morales
Večina bolivijske trgovine poteka skozi zdaj čilska pristanišča. Bolivijci vztrajajo, da je suveren dostop do tihooceanske obale ključen za razvoj ekonomije. Bolivijski predsednik Evo Morales je ob vkrcanju na letalo za Haag, kjer je bil prisoten na razglasitvi sodbe, dejal, da "vrnitev Bolivije na morje ni le mogoča, ampak neizbežna".

Na drugi strani Čile vztraja, da je sporni del obale suvereno čilsko ozemlje, o katerem ni pogajanj. Bolivija in Čile imata vse od leta 1978 okrnjene diplomatske odnose.

Edino Bolivija in Paragvaj brez morja
Čeprav Bolivija že več kot 100 let nima dostopa do morja, imajo v državi še vedno manjšo mornarico, letno pa zaznamujejo tudi dan morja. Bolivija je poleg Paragvaja edina država na ameriški celini, ki nima dostopa do morja.