Haiti, ki velja za najrevnejšo državo zahodne poloble, je novo vlado dobil dva tedna po tem, ko je prehodni vladni svet za začasnega premierja imenoval Garryja Conilla. Imena štirinajstčlanskega kabineta premierja Conilla, ki bo obenem notranji minister, so v torek objavili v uradnem listu. Osrednja naloga začasne vlade je organizacija prvih volitev po letu 2016.

Sorodna novica Haiti drvi v spiralo nasilja. Tolpe grozijo z državljansko vojno.

Nekateri pozdravljajo korake, ki naj bi vodili v umiritev razmer, tudi nedavno ponovno odprtje mednarodnega letališča v državi, drugi pa opozarjajo, da bo pot do normalizacije še dolga. Haiti namreč že desetletja pestijo revščina, politična nestabilnost in naravne nesreče, med drugim je v potresu leta 2010 po podatkih Združenih narodov umrlo približno 220.000 ljudi. Karibska država, v kateri približno polovica prebivalcev trpi za lakoto, se spoprijema s porastom nasilja vse od umora predsednika Jovenela Moiseja julija 2021.

V treh mesecih ubitih več kot 1500 ljudi

Nasilje se je še okrepilo konec februarja, ko so tolpe, ki po podatkih Združenih narodov nadzorujejo okoli 80 odstotkov haitijske prestolnice, skušale odstaviti premierja Ariela Henryja. Ta je odstopil po prisegi prehodnega vladnega sveta konec aprila. Po podatkih Združenih narodov je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta ubitih več kot 1500 ljudi, še 800 pa ranjenih.

Haiti po atentatu na Moiseja leta 2021 še vedno nima predsednika pa tudi ne delujočega parlamenta.

Na Haiti naj bi v kratkem prispela tudi mednarodna varnostna misija pod vodstvom kenijske policije, ki naj bi pomagala obvladovati tolpe. Začetek misije so sicer že večkrat preložili.