Pravosodni minister ZDA Merrick Garland je Smitha imenoval po tem, ko so agenti FBI pri nekdanjem predsedniku ZDA Donaldu Trumpu zasegli tajne dokumente, ki jih je neupravičeno odnesel iz Bele hiše, ko mu je januarja 2021 potekel mandat. Preiskava zadeva tudi Trumpova prizadevanja za spodkopavanje izida predsedniških volitev 2020 in napada njegovih privržencev na kongres 6. januarja 2021.

Penceu naj bi bil poziv vročen že pred dnevi. Pence je sicer zavrnil zaslišanje pred kongresnim odborom, ki ga v to ni mogel prisiliti, zdaj pa nima izbire in bo moral povedati svojo zgodbo, saj ga lahko Smith sicer pošlje v zapor.

Preiskava kongresnega odbora je razkrila, da je Trump, potem ko mu po volitvah ni uspelo s pritožbami na sodiščih, z nekaterimi sodelavci prišel na idejo, da bi podpredsednik Pence ob formalni potrditvi volilnih izidov 6. januarja 2021 nekatere razglasil za neveljavne. Nato bi nastopili Trumpovi namišljeni elektorji in oddali glasove, ki bi mu omogočili, da ostane na položaju.

Pence je sodelovanje pri tem odločno zavrnil in Trumpu razložil, da za to nima pooblastil. Trump naj bi nanj še naprej pritiskal, njegovi privrženci pa so nato med napadom na kongres med drugim vzklikali "obesimo Pencea". Trump naj bi takrat izjavil, da si Pence to morda celo zasluži.

Poziv Penceu pomeni, da je Smith preiskavo vzel resno, ni pa jasno, ali bo zaslišal tudi Trumpa. Obtožnico lahko vloži tudi brez tega, če bo zbral dovolj drugih dokazov. Trump kot nekdanji predsednik nima več imunitete, je pa že lani napovedal vnovično predsedniško kandidaturo, kar si je večina analitikov v ZDA razlagala kot poskus, da se zavaruje pred preiskavo.

O predsedniški kandidaturi naj bi razmišljal tudi Pence, a mu je Smithov poziv to zdaj zelo otežil. Če bo pričal proti Trumpu, bo izgubil pomemben del republikanske volilne baze, če ne bo, pa ga lahko čakajo sankcije. Nekdanji guverner Indiane je doslej v intervjujih priznal, da je bil pod pritiskom, da razveljavi volitve, in je priznal tudi, da je to zavrnil.