Nekaj sto ljudi je zahtevalo izpustitev aretiranih protestnikov. Foto: EPA

Protestniki so zahtevali izpustitev vseh "političnih zapornikov", ki jih je policija zajela med lanskimi protesti v državi.

Aprila lani so prebivalci Nikaragve odšli na ulice zaradi pokojninskih reform, a so shodi v pol leta prerasli v množične protivladne proteste proti levičarskemu predsedniku Danielu Ortegi.

Policija je proteste nasilno zatrla. Med protesti je bilo ubitih 325 ljudi, navaja medameriška komisija za človekove pravice. Zaprli so okoli 770 protestnikov, več kot 50.000 ljudi je pobegnilo v Kostariko in drugam, navedbe opozicije povzema Al Džazira.

Na več krajih prestolnice Managua so se v soboto prvič po prepovedi protestov novembra lani zbrali protestniki, ki so zahtevali izpustitev "političnih zapornikov", a je policija v imenu "javnega reda" znova nasilno posredovala in zaprla 107 ljudi.

Policija je pri svojem delu ovirala tudi novinarje. Na fotografiji fotonovinar francoske tiskovne agencije AFP. Foto: EPA

Pohod so protestniki načrtovali v Carreteri Masayi, eni najprometnejših mestnih četrti. Pred trgovskim središčem se je zbralo več sto mladih v modrih barvah, nekateri med njimi z maskami na obrazih in zastavami v rokah.

Močno oboroženi policisti in paravojaške milice na motornih kolesih so zborovanje zaustavili tudi s pretepanjem udeležencev, so tako organizatorji protestov kot očividci povedali za Reuters. Po poročanju Al Džazire so s palicami s kraja dogajanja pregnali tudi novinarje.

Pod pritiskom Vatikana priprte izpustili

Na pobudo predstavnika Vatikana v Nikaragvi so vse v soboto priprte nato tudi izpustili. Nikaragovski predsednik je pod mednarodnim in opozicijskim pritiskom začel izpuščati nekatere lani zaprte protestnike. Februarja, pred začetkom pogovorov z opozicijo, so izpustili 112 ljudi, v petek, dan pred protesti so še 50 zapornikov premestili v hišni pripor.

Prepoved protestov ostaja veljavna. "Prepoved svobode izražanja je v nasprotju s tem, kar potrebuje za nadaljevanje dialoga," je na protestih za Al Džaziro dejala aktivistka Justina Orozco.