Vladni minister Carlos Eduardo del Castillo je na Twitterju in Facebooku javnost obvestil, da je bila nekdanja predsednica pridržana in je trenutno v rokah policije. Obenem je policiji čestital za opravljeno "veliko delo" in "zgodovinsko nalogo" zagotavljanja pravice bolivijskemu narodu.

Tožilstvo aretirane obtožuje terorizma in vstaje. Jeanine Áñez je na Twitterju zapisala, da se je začel "politični pregon". Dodala je, da se je Mas, Moralesova stranka, ki se je po oktobrskih volitvah vrnila na oblast, "odločila vrniti k načinom diktature". Po njenih besedah "Bolivija ne potrebuje diktatorjev, potrebuje svobodo in rešitve".

Potem ko je Jeanine Áñez začasno prevzela mesto predsednice, je bilo pridržanih več članov Moralesove vlade.

Aretacija grozi tudi vojaškemu in policijskemu poveljniku zaradi domnevne vpletenosti v odstranitev Moralesa. Tožilci želijo prijeti nekdanjega policijskega načelnika Yurija Calderóna in nekdanjega načelnika oboroženih sil Williamsa Kalimana, ki ju obtožujejo terorizma, vstaje in zarotništva, poroča Deutsche Welle.

Pod preiskavo je tudi Luis Fernando Camacho, ki je bil izvoljen za guvernerja province Santa Cruz in je bil ključni podpornik prizadevanj za Moralesovo odstranitev.

Morales je oktobra 2019 na volitvah kandidiral še za četrti mandat. Po njegovi razglasitvi zmage so se začeli večtedenski protesti. Vpletla se je tudi vojska, ki je Moralesa javno pozvala k odstopu. Ta je odstopil in pobegnil najprej v Mehiko, nato pa v Argentino.

Morales je v odzivu, ki ga je objavil na Twitterju, zahteval, da je treba "avtorje in sostorilce" državnega udara preiskati in kaznovati.

Morales je dogajanje označil za udar, kar Jeanine Áñez zanika. "To ni bil udar, ampak ustavno nasledstvo zaradi volilne prevare," je zapisala na Twitterju. Da je šlo za prevaro, je takoj po volitvah 2019 sporočila tudi Organizacija ameriških držav (OAS), ki je volitve spremljala z opazovalci, a je New York Times junija 2020 navedel neodvisno raziskavo, ki kaže, da je organizacija do sklepa prišla na podlagi netočnih podatkov.

Morales se je lahko v vrnil v Bolivijo, kjer mu je prav tako grozila aretacija pod prejšnjo vlado, potem ko je na oktobrskih volitvah lani zmagal Mas, na predsedniških pa Luis Arce, nekdanji minister za gospodarstvo v času Moralesovega predsednikovanja.