Gvatemala še čuti posledice 36-letne državljanske vojne, ki se je končala leta 1996. Foto: Reuters
Gvatemala še čuti posledice 36-letne državljanske vojne, ki se je končala leta 1996. Foto: Reuters

Giammattei je prejel 59 odstotkov glasov, Torresova pa 41. V predvolilni kampanji so bile glavne teme varnost v državi, brezposelnost, visoki življenjski stroški in korupcija. V Gvatemali lahko predsednik države opravlja le en štiriletni mandat, zato dozdajšnji predsednik Jimmy Morales ni mogel kandidirati.

"Ni bilo lahko, a dosegel sem cilj. V veliko čast mi bo biti predsednik države, ki jo tako zelo ljubim," je po razglasitvi izidov dejal Giammattei. Ob tem je obljubil, da bo prenovil Gvatemalo. 63-letni Giammattei je nekdanji direktor zaporov, ki je že večkrat zamenjal stranko – v štirih poskusih se je na volitve podal s štirimi strankami –, tako da ga kritiki obtožujejo, da si samo želi priti na oblast. Na položaj bo po napovedih prisegel 20. januarja prihodnje leto.

Mnogi prebivalci želijo v ZDA

Gvatemala se sooča z visoko stopnjo korupcije, nasilja in revščine. Skoraj 60 odstotkov od skupno 17 milijonov prebivalcev živi z manj kot dolarjem in pol na dan. Je ena od držav Srednje Amerike, iz katere se ljudje v upanju na boljše življenje prek Mehike številčno podajajo na pot proti ZDA. Tam naj bi jih po ocenah gvatemalskih oblasti živelo več kot 1,5 milijona, a le 300.000 do 400.000 med njimi zakonito.

Država ima tudi eno najvišjih stopenj umorov na svetu. Konec preteklega leta so glede na statistične podatke imeli 22,4 umora na 100.000 prebivalcev. To je sicer precej bolje kot leto prej, ko je ta količnik znašal 26,1. Okoli polovica umorov naj bi bila povezana s trgovino z mamili.

Poznavalci se bojijo, da bodo volitve prinesle nazadovanje v boju proti korupciji.