Na Haitiju vlada politična nestabilnost. Foto: EPA
Na Haitiju vlada politična nestabilnost. Foto: EPA

Urad ZN-a za koordinacijo humanitarnih zadev je v ponedeljek sporočil, da je bilo med 1. in 14. junijem v glavnem mestu razseljenih okoli 10.000 civilistov, večinoma gre za ženske in otroke, skupno pa je razseljenih ljudi v letošnjem letu 13.900.

V spopadih različnih tolp je bilo požganih ali poškodovanih na stotine hiš, opozarja Unicef. Ljudje nujno potrebujejo čisto vodo, hrano, pripomočke za osebno higieno, žimnice, odeje in oblačila.

V omenjenem uradu ZN-a porast nasilja povezujejo s spremembami zavezništev med tolpami in ozemeljskimi spori, poroča Al Džazira.

Nasilje sledi več mesecev trajajoči politični nestabilnosti v državi. Predsednik Jovenel Moise vztraja, da mu mandat traja do februarja leta 2022, a opozicijske skupine, civilnodružbeni voditelji in pravni strokovnjaki se strinjajo, da mu je mandat že potekel letos.

Država se spopada tudi s porastom števila okužb z novim koronavirusom. Bolnišnice v Port-au-Princeu so ta mesec opozorile, da so prenatrpane z bolniki in da potrebujejo pomoč.

Zaradi pandemije je bil za nedoločen čas preložen referendum o ustavnih spremembah, ki naj bi ga izvedli 27. junija. To bi lahko še poglobilo politično krizo.

Urad ZN-a za koordinacijo humanitarnih zadev opozarja, da zaradi pomanjkanja sredstev in oteženega dostopa pomoč prejema manj kot tretjina razseljenih. Poroča se o spolnem nasilju, tudi posilstvih.

Okoli 1500 ljudi je poiskalo zatočišče v športnem kompleksu, drugi so ga v cerkvi. Preostali ostajajo na cesti.

Urad ZN-a še sporoča, da policija ni zmožna zagotavljati potrebne varnosti in zaščite za civiliste. Tolpe so tako napadle tudi osem policijskih postaj in ubile osem policistov samo v prvem tednu junija.