Jens Stoltenberg. Foto: Reuters
Jens Stoltenberg. Foto: Reuters

Zaradi začetka ruske invazije v Ukrajini leta 2022 so evropske članice in Kanada lani povečale izdatke za vojsko za 11 odstotkov, je povedal generalni sekretar Nata.

Države članice zavezništva so se sicer zavezale, da bodo za vojaške namene namenile dva odstotka bruto domačega proizvoda, ne plačujejo pa članarine in zavezništvu ne dolgujejo denarja. Severnoatlantska pogodba tudi ne predvideva sankcij za države, ki ne bi dosegale dvoodstotnega praga.

Stoltenberg: To je naložba v našo varnost

Vprašanje vojaških izdatkov članic Nata je v soboto načel najverjetnejši kandidat republikancev na ameriških predsedniških volitvah Donald Trump. Na predvolilnem zborovanju v Južni Karolini je večkrat ponovil, da je nepravično, da so ZDA zavezane obrambi 30 preostalih članic Nata. Dejal je tudi, da bi Rusijo spodbudil k napadu na članice Nata, ki ne izpolnjujejo finančnih obveznosti do zavezništva.

Njegove izjave so bile deležne vala zgražanj in kritik, saj so jih številni voditelji označili za nevarne. V Evropi je bilo slišati tudi pozive k nadaljnji izgradnji lastne strateške avtonomije in krepitvi obrambne industrije.

Stoltenberg je ponovil opozorilo Trumpu, naj ne spodkopava Natovega jamstva kolektivne varnosti, da bodo zaveznice pomagale braniti vsako napadeno članico. "Moskvi ne smemo pustiti prostora za preračunavanja ali nesporazume glede naše pripravljenosti in zavezanosti, naše odločenosti, da zaščitimo zaveznike," je dejal.

Stoltenberg je ob tem dejal, da se ZDA zavedajo, kako pomembno je zavezništvo za njihovo obrambo. "ZDA se niso nikoli same vojskovale," je dejal pred srečanjem ministrov Nata. "Kritike, ki jih slišimo, se ne nanašajo na Nato, ampak na članice, ki zavezništvu ne namenijo dovolj sredstev," je dejal in dodal, da je povečanje izdatkov dokaz, da je bilo sporočilo slišano.

Zveza Nato je sporočila, da Evropa izpolnjuje cilj glede vojaških izdatkov zavezništva in da ZDA potrebujejo zaveznike. Stoltenberg je tudi pozval predstavniški doma ameriškega kongresa, ki ga obvladujejo republikanci, naj sprejme "ključni" večmilijardni sveženj vojaške pomoči Ukrajini, in jih opozoril, da bi se v primeru ruske zmage opogumila Kitajska.

"Računam, da bo predstavniški dom odobril podporo Ukrajini, saj ne gre za dobrodelnost. To je naložba v našo varnost," je dejal Stoltenberg. "Evropska unija ne more braniti Evrope, saj 80 odstotkov Natovih obrambnih izdatkov prihaja od zaveznic Nata, ki niso članice EU-ja," je opozoril generalni sekretar.

Izdatke za obrambo znatno povečujeta Nemčija in Francija

Evropske države čezatlantskega zavezništva bodo letos v obrambo skupaj vložile 380 milijard dolarjev, s čimer bodo njihovi vojaški izdatki kot celota leta 2024 znašali približno dva odstotka BDP-ja v primerjavi z 1,85 odstotka leta 2023, je dejal Stoltenberg.

"Pričakujem, da bo 18 zaveznic letos za obrambo porabilo dva odstotka svojega BDP-ja," je na novinarski konferenci v Bruslju dejal Stoltenberg in dodal, da bo po dveh letih vojne v Ukrajini skupna vojaška poraba znova rekordna.

To število bo višje kot lani, ko naj bi dogovorjeni cilj doseglo 11 članic Nata.

Nemčija bo prvič po koncu hladne vojne dosegla dvoodstotni cilj, saj bo Natu iz rednega in posebnega proračuna namenila 71,8 milijarde evrov, vendar je skupna višina obrambnih izdatkov tajna.

Francija v svojem zakonu o vojaškem načrtovanju za obdobje 2024–2030 znatno povečuje sredstva za obrambo, na 413 milijard evrov. Po prvotnih predvidevanjih naj bi novi proračun dosegel dvoodstotni prag leta 2025, čeprav so nekateri viri navedli, da bi se ta cilj lahko zamaknil.

Natovi diplomati, ki so hoteli ostati anonimni, so dejali, da bo morala nova Natova strategija vključevati nadaljnje povečanje izdatkov za obrambo, previden odnos do Trumpa in obravnavo tem, ki so v močnem interesu ZDA, kot sta Kitajska in območje jugozahodnega Pacifika.