Iran že od septembra pretresajo množični protesti. Foto: Reuters
Iran že od septembra pretresajo množični protesti. Foto: Reuters

Na izrednem zasedanju Sveta ZN-a za človekove pravice v Ženevi so članice obsodile nasilno zatiranje protestnikov v Iranu in izglasovale ustanovitev misije za ugotavljanje dejstev.

S 25 glasovi za, šestimi proti in 16 vzdržanimi glasovi je Svet ZN za človekove pravice v četrtek izglasoval ustanovitev misije za ugotavljanje dejstev, ki bo proučila vse kršitve pravic, povezane z nasilnim zatrtjem protestov v Iranu. Slovenija je podprla tako sklic izrednega zasedanja kot tudi resolucijo o stanju človekovih pravic v Iranu, s katero je bila ustanovljena mednarodna misija za ugotavljanje dejstev.

Ena od glasnejših nasprotnic ustanovitve misije je bila Kitajska, ki je posvarila pred preobrazbo človekovih pravic v orodje za vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Veleposlanica ZDA Michele Taylor pa je izid glasovanja pozdravila in dejala, da iranski uradniki nasilnega zatiranja zdaj ne bodo več mogli izvajati anonimno.

Izid je pozdravil tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken in poudaril, da je to dokaz, da najvišji organ ZN-a za človekove pravice priznava resnost razmer v Iranu. "Danes ustanovljena misija za ugotavljanje dejstev bo pomagala zagotoviti, da bodo tisti, ki so vpleteni v nenehno nasilno zatiranje iranskega ljudstva, identificirani in njihova dejanja dokumentirana," je dodal.

Glasovanje je sicer potekalo ob koncu izrednega zasedanja, ki sta ga ob podpori 50 držav sklicali Nemčija in Islandija. Visoki komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk je med zasedanjem pozval Iran, naj preneha uporabljati nepotrebno silo nad protestniki, in opozoril, da je bilo v zvezi s protesti aretiranih okoli 14.000 ljudi. Prav tako je dejal, da je ponudil obisk v Iranu, vendar iz Teherana še ni prejel nobenega odgovora.

Iz iranskega zunanjega ministrstva so sporočili, da je "vzpostavitev kakršnega koli novega mehanizma za preverjanje zadev zadnjih dveh mesecev nepotrebna in pomeni kršitev nacionalne suverenosti države", zaradi česar dodeljene misije Teheran ne bo priznal.

Dodali so, da obžalujejo, da je bil Svet ZN-a za človekove pravice "ponovno zlorabljen za zagotavljanje kratkoročnih interesov nekaj zahodnih držav". Po njihovi oceni so varnostne sile med zatiranjem nemirov s protestniki ravnale skrajno zadržano.

Med protivladnimi protesti naj bi bilo ubitih že več sto ljudi. Foto: Reuters
Med protivladnimi protesti naj bi bilo ubitih že več sto ljudi. Foto: Reuters

Obsodbam se pridružuje tudi Slovenija

Kršitve človekovih pravic v Iranu je ostro obsodila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. "Slovenija je bila vedno odločna zagovornica temeljnih človekovih pravic. Zato ponovno obsojamo nesorazmerno uporabo sile proti miroljubnim protestnikom in pozivamo Iran, naj spoštuje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic," je dejala.

Tudi premier Robert Golob obsoja kršitve človekovih pravic v Iranu, so sporočili iz Urada vlade za komuniciranje (Ukom), kjer dodajajo, da je bilo zasedanje Sveta ZN-a izjemnega pomena za zaščito človekovih pravic v Iranu.

Protesti islamsko republiko pretresajo že skoraj dva meseca, odkar je po policijskem pridržanju umrla 22-letna Kurdinja Mahsa Amini, ki jo je predtem zaradi domnevno nepravilnega nošenja islamske naglavne rute hidžab aretirala iranska moralna policija. Aktivisti trdijo, da je umrla zaradi udarcev, policija pa zavrača krivdo za njeno smrt. V protestih je bilo po podatkih Sveta ZN-a za človekove pravice doslej ubitih več kot 300 ljudi, med njimi najmanj 40 otrok. Najmanj 21 aretiranim na protestih grozi smrtna kazen.

Teheran krepi vojaško prisotnost na meji z Irakom

Iz Teherana so sporočili tudi, da bodo okrepili vojaško prisotnost na meji z Irakom, kamor naj bi že poslali specialne in oklepne enote. Cilj krepitve vojaške prisotnosti na območju je preprečevanje vdorov teroristov, je pojasnil general iranske revolucionarne garde (IRGC) Mohamad Pakpur.

IRGC je sicer v zadnjih tednih izvedla vrsto napadov na cilje v severnem Iraku, pri čemer je z raketami in brezpilotnimi letali napadala položaje tamkajšnjih kurdskih skupin, ki naj bi po mnenju iranskih oblasti podpirale sedanji val protestov v Iranu. Podpihovanja protestov in izzivanja državljanske vojne v državi je Teheran sicer že večkrat obtožil tudi evropske države, ZDA in Izrael.