Rusija zanika, da bi v Ukrajini zakrivila grozodejstva ali napadala civiliste. Foto: Reuters
Rusija zanika, da bi v Ukrajini zakrivila grozodejstva ali napadala civiliste. Foto: Reuters

Vodja preiskovalne komisije Erik Mose je na novinarski konferenci v Ženevi pojasnil, da tričlanska komisija ni ugotovila genocida, so pa ugotovili, "da obstajajo nekateri vidiki, ki lahko sprožijo vprašanja v povezavi s tem zločinom". Če bodo še kaj ugotovili, bo odvisno od tega, ali jim bodo aprila podaljšali mandat.

Preiskovalna komisija, ki jo je Svet Združenih narodov za človekove pravice ustanovil pred letom dni, je v svojem prvem poročilu ugotovila, da so ruske oblasti ob začetka ruske invazije februarja lani v več regijah v Ukrajini zagrešile številne kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, med katerimi številne pomenijo vojne zločine.

Mednje sodijo napadi na civilno prebivalstvo in energetsko infrastrukturo, namerni poboji, nezakonito zapiranje, mučenje, posilstva in drugo spolno nasilje ter nezakonite premestitve in deportacije otrok na območja pod ruskim nazorom v Ukrajini ali v Rusijo, so sporočili iz Sveta ZN-a za človekove pravice.

Po podatkih Kijeva so v Rusijo doslej deportirali 16.221 ukrajinskih otrok. Preiskovalci števila niso mogli potrditi, izpostavili pa so obstoj kazalcev, da so ruski uradniki ukrajinske otroke pošiljali v ustanove in rejniške domove ter jim dali rusko državljanstvo.

Po mnenju komisije bi lahko napadi ruskih sil na ukrajinsko energetsko infrastrukturo od 10. oktobra lani do februarja letos, ki so bili "obsežni in sistematični", pomenili zločine proti človečnosti, zato bi jih bilo treba dodatno preiskati. Zaradi napadov so milijoni ljudi nekaj časa ostali brez elektrike ali ogrevanja, zlasti v času nizkih temperatur.

Zločine proti človečnosti bi lahko pomenile tudi metode mučenja nekaterih kategorij ljudi, ki so jih ruske oblasti pridržale v posebnih objektih v Rusiji in Ukrajini. Komisija je na območjih pod ruskim nadzorom ugotovila tudi vzorec razširjenega nezakonitega pridržanja ljudi in namerno ubijanje civilistov.

Komisija je ugotovila tudi številne primere posilstev ter spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, ki jih je izvedla ruska stran med preiskavami hiš in nezakonitim pridržanjem. Spolno nasilje in grožnje z njim so tudi pomemben del mučenja.

Komisija, ki je pri pripravi poročila obiskala 56 krajev in opravila pogovore s 348 ženskami in 247 moškimi, je dokumentirala tudi manjše število kršitev ukrajinskih oboroženih sil, vključno z verjetnimi neselektivnimi napadi in dva primera vojnih zločinov, ko so te sile ruske vojne ujetnike ubile, ranile in mučile.

V Bahmutu skoraj nobena stavba ni ostala nepoškodovana. Foto: Reuters
V Bahmutu skoraj nobena stavba ni ostala nepoškodovana. Foto: Reuters

Upočasnjena ruska ofenziva

Ruska ofenziva v mestu Vugledar na vzhodu Ukrajine se je po podatkih britanskih obveščevalcev v zadnjem tednu verjetno upočasnila. Kot je v svojem rednem dnevnem poročilu navedlo britansko obrambno ministrstvo, je bil to eden od neuspelih ruskih napadov v zadnjih treh mesecih z velikimi izgubami.

Ruski neuspehi so delno posledica uspešne ukrajinske namestitve daljinskega sistema protioklepnih min, v angleščini znanega pod kratico RAAMS (Remote Anti-Armor Mine System), je sporočilo ministrstvo v Londonu.

Z njim naj bi protitankovske mine razpršili do 17 kilometrov od kraja izstrelišča. V nekaterih primerih so jih ukrajinske sile odvrgle nad napredujoče ruske enote in za njimi, kar je povzročilo kaos, ko so se ruske enote umikale.

Britansko obrambno ministrstvo od začetka ruske agresije proti Ukrajini redno objavlja dnevna poročila o poteku vojne, ki temeljijo na obveščevalnih podatkih.

Ministrstvo obenem kot edini omembe vreden taktični uspeh Rusije omenja Bahmut v vzhodni pokrajini Doneck, kjer so že mesece srditi spopadi med ukrajinskimi in ruskimi silami. V Bahmutu prevladujejo pripadniki ruske najemniške skupine Wagner.

Ukrajina je pred dnevi sporočila, da pripadniki skupine Wagner, ki vodi napad ruskih sil na mesto, napredujejo proti središču mesta, vendar pa ukrajinske sile za zdaj še vedno nudijo odločen odpor.

Leto dni od obiska Janše v Kijevu

Poljska bojna letala za Ukrajino

Poljska bo Ukrajini v prihodnjih dneh predala štiri popolnoma operativna letala MiG-29 sovjetske izdelave, je napovedal poljski predsednik Andrzej Duda in dodal, da ima Poljska trenutno približno ducat tovrstnih letal.

"V prihodnjih dneh bomo Ukrajini najprej predali (...) štiri popolnoma operativna letala," je novinarjem po pogovorih s češkim predsednikom Petrom Pavlom povedal Duda in dodal, da so preostala letala trenutno na servisu in da jih bodo Ukrajini poslali zaporedoma.

Kot je še dejal, so letala v dobrem stanju, ukrajinske posadke pa bi jih lahko upravljale brez dodatnega usposabljanja. Po besedah Dude ima Poljska sicer trenutno ducat letal MiG-29, ki jih je na začetku devetdesetih let preteklega stoletja prevzela od Nemške demokratične republike.

Svoja letala istega tipa naj bi bila pripravljena v dogovoru z evropskimi partnerji Ukrajini odstopiti tudi Slovaška.

Lovce MiG-29, ki jih bodo poslali v Ukrajino, bo Poljska nadomestila z južnokorejskimi letali FA-50 in ameriškimi F-35.

Oblasti v Varšavi že dolgo javno izražajo pripravljenost na pomoč Ukrajini tudi z bojnimi letali, glede česar pa ni konsenza v članicah zveze Nato. "Letala MiG želimo poslati Ukrajini kot del širše koalicije," je dejal poljski obrambni minister Mariusz Blaszczak.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je v torek dejal, da bi Poljska lahko lovce Ukrajini dobavila v od štirih do šestih tednih. Pred tem je pripravljenost Varšave, da Kijevu pošlje omenjena letala, že izrazil predsednik Duda.

Bojna letala MiG-29 so v uporabi od 80. let prejšnjega stoletja. Foto: Reuters
Bojna letala MiG-29 so v uporabi od 80. let prejšnjega stoletja. Foto: Reuters

Poljaki razbili rusko vohunsko mrežo

Poljska protiobveščevalna služba ABW je razbila vohunsko mrežo, ki je delala za Rusijo, je sporočil poljski obrambni minister Mariusz Blaszczak. Po poročanju zasebnega radia RMF FM so poljske oblasti pridržale šest ljudi, osumljenih, da so na pomembnih prometnih poteh, ki se uporabljajo za dostavo pomoči Ukrajini, namestili skrivne kamere.

"Celotna mreža je bila uničena," je za poljski javni radio PR1 povedal Blaszczak. "To je bila vohunska skupina, ki je zbirala informacije za tiste, ki so napadli Ukrajino," je dodal.

Po poročanju radia RMF FM so oblasti aretirale šest ljudi, osumljenih, da so na pomembnih prometnih poteh v podkarpatski regiji na jugovzhodu države namestili več deset skrivnih kamer, predvsem na odsekih železnic, ki vodijo na jugovzhod proti Ukrajini, pa tudi v bližini manjšega regionalnega letališča Rzeszow-Jasionka, ki se uporablja za predajo zahodne vojaške in humanitarne pomoči ukrajinski strani.

Po navedbah RMF FM-ja so oblasti okrepile varovanje železnic in strateške infrastrukture. Poljske varnostne sile so od začetka ruske invazije februarja lani aretirale že več ljudi, osumljenih vohunjenja za Rusijo.

Scholz poudarja potrebo po hitri dobavi streliva

Nemški kancler Olaf Scholz je v govoru v bundestagu napovedal nadaljnje dobave orožja Ukrajini in poudaril, da je še posebej pomembno, da zahodne države Ukrajini hitro zagotovijo potrebno strelivo.

"Še posebej pomembno je, da Ukrajini hitro zagotovimo potrebno strelivo," je v tradicionalnem govoru v bundestagu pred vrhom EU-ja prihodnji teden poudaril Scholz in dodal, da se bo Nemčija skupaj s partnerji iz EU-ja odločila o "nadaljnjih ukrepih za dosego še boljše in neprekinjene oskrbe" ukrajinskih sil.

V okviru tega je nemški kancler izrazil pripravljenost Nemčije, da svoje projekte nabave odpre za druge članice EU-ja. Nemčija sicer Ukrajini že zagotavlja precejšnjo pomoč v orožju. Konec februarja so iz Berlina sporočili, da bodo Ukrajini dobavili dodatne štiri tanke leopard, s čimer se je število nemških tankov, namenjenih Ukrajini, povečalo s 14 na 18.

Kijev naj bi sicer po lastnih navedbah potreboval 350.000 izstrelkov za havbice na mesec, da bi se lažje uprl ruskim silam in lahko začel protiofenzivo.

Požar v poslopju ruske varnostne službe

V mestu Rostov na jugu Rusije je v poslopju varnostno-obveščevalne službe izbruhnil velik požar, v katerem je po navedbah oblasti umrl en človek, še dva sta bila poškodovana. Kijev je zanikal vpletenost v incident, ki se je zgodil v regiji, ki meji na Ukrajino.

Fotografije na družbenih omrežjih prikazujejo obsežen požar, ki je zajel stavbo s pisarnami, nad katero se dviga ogromen oblak črnega dima. Več bližnjih poslopij v mestu, ki leži približno 120 kilometrov od meje z Ukrajino, so evakuirali. Požar naj bi se razširil na 800 kvadratnih metrih, povzročil pa naj bi ga kratek stik, po katerem so med drugim zagoreli rezervoarji z gorivom. V popoldanskih urah jim ga je uspelo pogasiti.

Mesto je prestolnica južne ruske regije Rostov, ki meji na Doneck in Lugansk v Ukrajini, kjer trenutno potekajo intenzivni spopadi v vojni, ki jo je lani z agresijo sprožila Rusija. Odtlej se je sicer na ozemlju Rusije zgodil niz požigov in več primerov domnevnih sabotaž, ki jih je ruska stran pripisala ukrajinskim partizanom.

Kijev je zanikal kakršno koli vpletenost v požar v Rostovu. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je prepričan, da incident kaže na paniko in notranji konflikt. "Ukrajina se ne vmešava, opazuje pa z užitkom," je dodal v izjavi na Twitterju.

Peking poziva k mirovnim pogovorom

Kitajski zunanji minister Čin Gang je Kijev in Moskvo pozval, naj čim prej znova začneta mirovne pogovore. V telefonskem pogovoru z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo je izrazil zaskrbljenost Kitajske, da bi se konflikt "lahko stopnjeval in ušel izpod nadzora", so sporočili v Pekingu.

Vodja kitajske diplomacije je po navedbah Pekinga v pogovoru s Kulebo strani pozval, naj "čim prej" nadaljujeta mirovne pogovore. "Kitajska je zaskrbljena, da bi se kriza lahko zaostrila in ušla izpod nadzora," je glede na izjavo, ki jo je objavilo zunanje ministrstvo v Pekingu, dejal Čin.

Peking upa, da bosta Ukrajina in Rusija ostali mirni, zadržani in čim prej obnovili mirovne pogovore, je še dejal.

To je bil prvi uradni pogovor med Kulebo in Činom, odkar je ta decembra prevzel položaj kitajskega zunanjega ministra.

Zahodne države so bile od začetka ruske invazije na Ukrajino večkrat kritične do Kitajske, ker ni obsodila agresije. Peking so tudi opozorile, naj ne dobavlja orožja Moskvi, ki je bila od začetka agresije deležna obsežnih sankcij Zahoda. Kitajska je prejšnji mesec sicer odločno zanikala trditve ZDA, da načrtuje pošiljke orožja Rusiji.

Peking je ob obletnici vojne v Ukrajini 24. februarja tudi predstavil načrt za politično rešitev konflikta, v katerem je sprti strani pozval k mirovnim pogovorom, pri čemer si sam prizadeva delovati kot nevtralni posrednik.

ZDA so bile do načrta kritične, predsednik Joe Biden pa je dejal, da so predlogi v njem predvsem v korist Rusije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski meni, da mora Kijev sodelovati tudi s Kitajsko in da se zdi, da ta v načrtu spoštuje zahteve Kijeva po ozemeljski celovitosti.

Čin je danes ponovil podporo kitajskemu predlogu in dejal, da je Peking "podprl objektivno in pravično stališče do ukrajinskega vprašanja, se zavezal k spodbujanju mirovnih pogovorov in pozval mednarodno skupnost, naj ustvari pogoje za mirovne pogovore".

Ukrajinski zunanji minister Kuleba je na Twitterju sporočil, da sta s kitajskim kolegom govorila o pomenu ozemeljske celovitosti Ukrajine. "Med mojim današnjim klicem s kitajskim zunanjim ministrom Čin Gangom sva razpravljala o pomenu načela ozemeljske celovitosti," je zapisal.

V Rusiji sojenje opozicijskemu politiku