Poročilo z naslovom Vojne in volitve: kako lahko evropski voditelji ohranijo javno podporo Ukrajini navaja, da le eden od desetih Evropejcev verjame, da bo Ukrajina zmagala na bojišču, medtem ko jih dvakrat več napoveduje zmago Rusije. Celo v najbolj optimističnih državah članicah, kot so Poljska, Švedska ali Portugalska, je manj kot petina (17 odstotkov) vprašanih verjela, da bo vojno dobila Ukrajina.

Avtorji poročila menijo, da bo sprememba v razpoloženju – lani ob tem času je več Evropejcev menilo, da mora Ukrajina pridobiti vsa izgubljena ozemlja – od politikov zahtevala bolj "realističen" pristop, ki se bo moral osredotočiti na novo opredelitev, kaj pomeni sprejemljiv mir, je poročal Guardian.

"Voditelji bodo morali spremeniti način, kako govorijo o vojni, če bodo hoteli utemeljiti nadaljnjo podporo Ukrajini," je dejal soavtor raziskave Mark Leonard iz Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR), raziskovalnega inštituta, ki je naročil raziskavo.

Leonard je dejal, da večina Evropejcev "želi preprečiti rusko zmago", vendar ne verjame, da lahko Kijev vojaško zmaga. To pomeni, da je najprepričljivejši argument, s katerim lahko nagovorijo vse bolj skeptično javnost, da bi nadaljevanje pomoči "lahko vodilo k trajnemu miru, ki bi ga dosegli s pogajanji in ki bi bil naklonjen Kijevu, in ne k Putinovi zmagi".

Raziskava je pokazala, da zaustavljena ukrajinska protiofenziva, vse večji strah pred političnimi spremembami v ZDA in morebitna zmaga Trumpa krepijo pesimizem glede izida vojne.

Anketa je bila izvedena januarja letos v 12 državah EU-ja: v Avstriji, Franciji, Grčiji, Italiji, Nemčiji, na Madžarskem, Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, Španiji in na Švedskem. V njej je sodelovalo 17.023 odraslih ljudi, prek spleta pa sta jo izvedla Datapraxis in YouGov.

Anketiranci bolj prepričani o dogovoru kot vojaški zmagi

Najpogostejše mnenje v vseh državah, ki si ga je delilo približno 37 odstotkov anketirancev, je, da se bo vojna končala z nekakšnim dogovorom, čeprav so nekatere države temu bolj naklonjene kot druge.

Na Švedskem (50 odstotkov), Portugalskem (48 odstotkov) in Poljskem (47 odstotkov) so anketiranci pogosteje odgovarjali, da bi morala Evropa pomagati Ukrajini, medtem ko so na Madžarskem (64 odstotkov), v Grčiji (59 odstotkov) in Italiji (52 odstotkov) bolj naklonjeni temu, da bi moral Kijev sprejeti dogovor. V Franciji, Nemčiji, Španiji in na Nizozemskem so bila mnenja bolj izenačena.

Anketa je pokazala, da se številni Evropejci vse bolj zavedajo, da jih vojna v Ukrajini neposredno zadeva, saj jih tretjina meni, da ima večji vpliv na njihovo državo in EU kot vojna na Bližnjem vzhodu – v primerjavi s petimi odstotki anketirancev, ki so menili nasprotno.

Državljani EU-ja niso naklonjeni Trumpu

Morebitna vrnitev Trumpa v Belo hišo je bila splošno razumljena kot slaba novica, saj bi bilo 56 odstotkov anketirancev razočaranih, če bi bil znova izvoljen.

Edina izjema je bila Madžarska, kjer je 27 odstotkov anketirancev izjavilo, da bi jih Trumpova vrnitev razveselila, 31 odstotkov pa razočarala. Trumpove zmage bi se veselili podporniki le ene velike politične stranke – madžarskega Fidesza.

Med drugimi skrajno desnimi strankami, ki so do zdaj podpirale Trumpa, bi njegov ponovni mandat pozdravila tretjina volivcev Alternative za Nemčijo (AdF), avstrijskih Svobodnjakov (FPO) ali Bratov Italije, medtem ko je bila podpora Trumpu še nižja med podporniki francoskega Nacionalnega zbora in poljske stranke Zakon in pravičnost.

Če bi ZDA pod Trumpom prekinile vojaško pomoč Ukrajini, 41 odstotkov Evropejcev verjame, da bi morala Evropska unija povečati ali ohraniti podporo, medtem ko tretjina meni, da bi morala slediti zgledu ZDA.

Nezaupanje v EU

Avtorji poročila pravijo, da Evropejci dve leti po ruski invaziji v Ukrajini niso v "heroičnem razpoloženju" ali celo optimistični. Vendar dodajajo, da se zavezanost Evropejcev k preprečevanju ruske zmage ni spremenila.

Pri tem se postavlja vprašanje, dodajajo avtorji, ali Evropejci nočejo podpreti Ukrajine ali pa so preprosto skeptični glede sposobnosti EU-ja in članic, da to učinkovito storijo.

To dvoje je težko ločiti, opozarjajo avtorji. Veliko Evropejcev (47 odstotkov) meni, da je politični sistem EU-ja popolnoma ali nekoliko ohromljen in da ne deluje dobro, kar je soodvisno z njihovim mnenjem, da bi morala Ukrajina težiti k mirovnemu dogovoru.

Z vstopom Evrope in ZDA v volilno sezono bo opredelitev do mirovnega dogovora v Ukrajini pomembno bojišče predvolilnih bojev, opozarjajo avtorji. "Voditelji bodo morali najti nov jezik, ki bo ustrezal trenutnemu razpoloženju," so zapisali v poročilu.

Za soavtorja poročila Ivana Krasteva je največja nevarnost, da bosta Trump in Putin, ki je namignil, da je odprt za pogajanja, "skušala prikazati Ukrajino kot podpornico 'večne vojne', medtem ko se bosta zavzemala za mir".

Ruska zmaga "ni mir", je dejal Krastev, ki je predsednik Središča za liberalne strategije v Sofiji. "Če je cena za končanje vojne to, da Ukrajina postane nikogaršnja zemlja, bo to poraz ne le za Kijev, ampak tudi za Evropo in njeno varnost," je dejal.