Po besedah nemške predstavnice v Ovseju Gese Bräutigam bodo zbrane informacije posredovali "ustreznim mehanizmom za odgovornost" in nacionalnim, regionalnim ali mednarodnim sodiščem.

"Še naprej smo zaskrbljeni zaradi kršitev mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah po ruski obsežni agresivni vojni proti Ukrajini, zlasti v zvezi z ruskim prisilnim premeščanjem in deportacijo otrok," je dodala.

45 držav Ovseja je s tem sprožilo t. i. moskovski mehanizem, ki jim omogoča ad hoc ustanovitev misije strokovnjakov za preiskavo domnevnih kršitev človekovih pravic.

Ukrajinska vlada rusko stran obtožuje, da je nezakonito deportirala na tisoče otrok iz okupirane Ukrajine v Rusijo. Urad Ovseja za človekove pravice je decembra takšna poročila označil za verodostojna.

Ta mesec je nato Mednarodno kazensko sodišče (ICC) izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina in ruske komisarke za pravice otrok Marije Lvove-Belove, ker naj bi bila odgovorna za deportacije. V Moskvi so nalog označili za nezakonit ter proti tožilcem in sodnikom ICC-ja sprožili kazensko preiskavo. Ob tem vztrajajo, da so otroke pred spopadi odpeljali na varno.

ICC sicer trenutno ne more ukrepati proti ruskemu vodstvu, vključno s predsednikom Putinom, saj tako kot ZDA niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča.