V Kijevu so se ves dan oglašale sirene. Foto: Reuters
V Kijevu so se ves dan oglašale sirene. Foto: Reuters

Po navedbah Kijeva so ruske sile na ukrajinsko ozemlje izstrelile 83 manevrirnih raket, ki so zadele tudi glavno mesto, kar se je zgodilo prvič po koncu junija. Med kraji, ki so jih zadeli izstrelki, je bilo tudi otroško igrišče.

"Sirene za zračni napad po vsej Ukrajini ne utihnejo (...) Na žalost imamo mrtve in ranjene. Prosim, ne zapuščajte zaklonišč," je na družbenih omrežjih sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in Rusijo obtožil, da želi Ukrajino "izbrisati z obličja Zemlje".

"Pazite nase in na svoje najdražje. Zdržimo in bodimo močni," je še sporočil rojakom in ob tem pojasnil, da so bili napadi usmerjeni v ukrajinsko energetsko infrastrukturo, Rusija pa je pri tem uporabila tudi brezpilotna letala iranske izdelave.

Samo v Kijevu je bilo ubitih najmanj pet ljudi, več kot 50 pa je bilo ranjenih, je sporočil župan Vitalij Kličko.

To so prvi napadi na Kijev po 26. juniju in prvi napadi na središče glavnega mesta od začetka vojne. Foto: Reuters
To so prvi napadi na Kijev po 26. juniju in prvi napadi na središče glavnega mesta od začetka vojne. Foto: Reuters

Po navedbah ukrajinskega premierja Denisa Šmigalja je bilo v Kijevu in osmih drugih pokrajinah poškodovanih 11 pomembnih infrastrukturnih objektov. "Pripraviti se je treba na začasne prekinitve komunikacij ter oskrbe z elektriko in vodo," je opozoril na družbenih omrežjih.

Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je dejal, da njihovega "poguma rakete teroristov nikoli ne bodo uničile, tudi če zadenejo srce glavnega mesta".

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je dejal, da je niz ruskih napadov na Ukrajino pokazal, da je Putin "obupan zaradi porazov na bojišču" po nedavnih uspehih ukrajinskih sil na vzhodu in jugu države. "Ne, Putin ni bil 'izzvan' k sprožitvi raketnega terorja zaradi eksplozije na krimskem mostu. Obupan je zaradi porazov na bojišču in z raketnim terorjem poskuša obrniti potek vojne v svojo korist," je na Twitterju zapisal Kuleba.

Putin je dejal, da so ruski napadi odgovor na "ukrajinske teroristične napade" na ruskem ozemlju, potem ko je v soboto na strateško pomembnem mostu med polotokom Krim in celinsko Rusijo odjeknila eksplozija, za kar ruske oblasti obtožujejo ukrajinske tajne službe.

"Po nasvetu obrambnega ministrstva in v skladu z načrtom generalštaba so bili danes zjutraj izvedeni napadi z natančnim orožjem dolgega dosega na energetske, vojaške, poveljniške in komunikacijske objekte v Ukrajini," je Putin povedal na današnjem srečanju ruskega sveta za državno varnost.

V nagovoru ob začetku zasedanja sveta je Putin med drugim dejal, da ukrajinski napadi ne smejo ostati nekaznovani, pri čemer je omenjal tudi obstreljevanje jedrske elektrarne v Zaporožju in domnevne ukrajinske napade na jedrsko elektrarno Kursk, ki naj bi jih ruske sile danes preprečile.

Nekdanji ruski predsednik in podpredsednik ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev je pred zasedanjem sveta dejal, da so bili napadi "le prva epizoda, ki ji bodo sledile še druge". Medvedjev je že v nedeljo zagrozil s povračilom Ukrajini za nedavno eksplozijo na mostu na Krim. Danes je dodal, da bi moral biti cilj "popolna odstranitev trenutnega ukrajinskega političnega režima".

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bili cilji zračnih napadov na več ukrajinskih mest doseženi. "Napadi so dosegli svoj namen, vsi cilji so bili zadeti," so zapisali pri ruskem ministrstvu.

Pogovor z Jeleno Juvan o ruskih napadih v Ukrajini
Iz Lvova se je po napadih vil gost in črn dim. Foto: Reuters
Iz Lvova se je po napadih vil gost in črn dim. Foto: Reuters

Napadi tudi drugje po državi

Napade z raketami in brezpilotnimi letalniki naj bi izvedli tako na severu in jugu kot tudi na vzhodu in zahodu države, tarča pa so bili Kijev ter regije Hmelnicki, Lvov, Dnipro, Vinica, Ivano-Frankivsk, Zaporožje, Sumi, Harkov in Žitomir, je še povedal Zelenski.

V jugovzhodni regiji Dnipropetrovsk je tamkajšnji guverner Valentin Rezničenko povedal, da je bilo po napadih v okolici industrijskega mesta Dnipro več mrtvih in ranjenih. Napadeni sta bili tudi mesti Nikopol in Marhanec v tej pokrajini, je sporočil na aplikaciji Telegram.

Iz Slovjanska na vzhodu Ukrajine so poročali o štirih mrtvih. Po besedah župana Vadima Ljaka so bili v središču mesta izvedeni raketni napadi.

V Lvovu na zahodu države je po tistem, ko je odjeknilo več eksplozij, na več območjih zmanjkalo elektrike, je povedal župan Andrij Sadovji. "Mogoči so začasni izpadi električne energije, vendar pa ne bo nikoli omajano naše zaupanje – naše zaupanje v zmago," pa je ob tem zatrdil Zelenski.

Krater po raketnem napadu na Dnipro. Foto: Reuters
Krater po raketnem napadu na Dnipro. Foto: Reuters

Lukašenko obtožuje Kijev priprav napada na Belorusijo

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je napovedal, da bosta Belorusija in Rusija začeli razporejati skupno regionalno skupino oboroženih sil, potem ko je Ukrajino in njene zahodne zaveznice obtožil, da pripravljajo napad na njegovo državo.

"Ukrajina ne le razpravlja o napadih na Belorusijo, ampak napade tudi načrtuje. Razmere ostajajo napete. Eden od razlogov je, da Zahod trdi, da bo beloruska vojska neposredno sodelovala v ruski posebni vojaški operaciji v Ukrajini," je dejal Lukašenko.

"Nato in nekatere evropske države pod vplivom lažnih zgodb proučujejo možnosti za izvedbo agresije proti Belorusiji, vključno z jedrskim napadom," je dejal po srečanju o varnostnih vprašanjih v Minsku.

"Zato smo se dogovorili, da bomo začeli razporejati skupno regionalno skupino oboroženih sil Belorusije in Ruske federacije," je pojasnil beloruski predsednik, ob tem pa ni navedel, kje točno naj bi bile enote. Povedal je, da se je oblikovanje skupine začelo pred dvema dnevoma, kar je sovpadalo z eksplozijo na mostu, ki povezuje Krim z Rusijo.

Komunalni delavci v Kijevu so kmalu po eksplozijah začeli odpravljati posledice napadov. Foto: Reuters
Komunalni delavci v Kijevu so kmalu po eksplozijah začeli odpravljati posledice napadov. Foto: Reuters

"Ne želim zaostrovanja razmer, želim pa, da razumete: če hočete mir, se morate vedno pripraviti na vojno," je še dejal Lukašenko, ki velja za tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Lukašenko je med drugim po pretvezo vojaških vaj v mesecih pred rusko invazijo v Ukrajini tudi dovolil ruskim enotam na svoje ozemlje.

Navedbe Minska, da naj bi Ukrajina pripravljala napad na belorusko ozemlje, je govorec Evropske komisije za zunanjepolitične zadeve Peter Stano zavrnil kot "popolnoma neutemeljene in smešne obtožbe" in jih označil za "popolnoma nesprejemljive". Kot je poudaril, je "Ukrajina tukaj žrtev, Ukrajina ni agresor". Oblasti v Minsku je pri tem pozval, naj se vzdržijo vsakršne vpletenosti Belorusije v "brutalno, nelegitimno" vojno v Ukrajini in pomoči Moskvi pri tem.

Glede napovedi Lukašenka o napotitvi skupne regionalne skupine ruskih in beloruskih vojakov je Stano pojasnil, da o tem nimajo podrobnejših informacij, a če se bo to nadaljevalo, bo pomenilo "še eno zaostrovanje". "In to ne bo ostalo brez odgovora Evropske unije," je opozoril.

EU je že uvedel sankcije proti Belorusiji, ker je Rusiji omogočila uporabo svojega ozemlja za izvajanje dela svoje invazije v Ukrajini. V Bruslju ob tem opozarjajo, da so pripravljeni še zaostriti ukrepe proti Minsku, če bi ta Moskvi nudil še več pomoči.

Beloruska vojska bo sodelovala z ruskimi silami. Foto: EPA
Beloruska vojska bo sodelovala z ruskimi silami. Foto: EPA

Ruske rakete naj bi letele tudi čez Moldavijo

Moldavski zunanji minister Nicu Popescu je dejal, da so ruski manevrirni izstrelki, usmerjeni proti Ukrajini, prečkali moldavski zračni prostor, zato so na pogovor poklicali ruskega veleposlanika v Moldaviji in zahtevali pojasnilo.

"Tri manevrirne rakete, ki so jih ruske sile danes zjutraj z ladij v Črnem morju izstrelile na Ukrajino, so prečkale moldavski zračni prostor. Na pogovor smo poklicali ruskega veleposlanika, da poda pojasnilo," je na Twitterju zapisal Popescu.

Silovito rusko raketiranje ukrajinskih mest

Jedrska elektrarna Zaporožje spet priključena

Ukrajinska jedrska elektrarna Zaporožje, ki je pod nadzorom ruskih sil, je bila v nedeljo vnovič priključena na zunanje napajanje, ki je ključno za hlajenje sicer ustavljenih reaktorjev, je sporočila Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA).

"Glavni daljnovod, ki omogoča zunanje napajanje jedrske elektrarne v Zaporožju in je bil poškodovan med obstreljevanjem v soboto, so tehniki uspešno popravili. Jedrska elektrarna je bila v nedeljo zvečer vnovič priključena na zunanje napajanje," je po navedbah nemške tiskovne agencije DPA sporočil IAEA.

To je bil "ključen napredek", je dejal vodja agencije IAEA-ja Rafael Grossi, ob tem pa opozoril, da so razmere v jedrski elektrarni še vedno "krhke in nestabilne".

Sorodna novica Ukrajina po ruskem obstreljevanju začasno ustavila izvoz elektrike v EU

Čeprav je šest reaktorjev jedrske elektrarne v Zaporožju ustavljenih, potrebujejo elektriko za zagotavljanje jedrske varnosti in zaščite, vključno s hlajenjem. Ob prekinitvi zunanjega napajanja elektrarne se samodejno vključijo zasilni dizelski generatorji, ki imajo dovolj goriva za najmanj deset dni.

V okolici jedrske elektrarne zdaj skoraj vsak dan poteka obstreljevanje, ki se mora nemudoma končati, je ob tem opozoril vodja IAEA-ja.

Grossi je v nedeljo spet napovedal, da bo kmalu odpotoval v Rusijo, nato pa se vrnil v Ukrajino in se sestal s predsednikom Zelenskim, da bi "zagotovil jedrsko varnost in zaščitno območje okoli jedrske elektrarne".

Jedrska elektrarna v Zaporožju je od marca pod ruskim nadzorom, obstreljevanje v okolici objekta pa od takrat vzbuja strahove pred jedrsko nesrečo. Ekipa IAEA-ja je elektrarno obiskala na začetku septembra, več članov ekipe agencije pa je ostalo na njenem območju.

Prizor v Kijevu. Foto: EPA
Prizor v Kijevu. Foto: EPA

Direktiva o začasni zaščiti za begunce, ki bežijo pred rusko agresijo v Ukrajini, bo veljala najmanj do marca 2024, je sporočila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.

Po začetku vojne v Ukrajini je EU v rekordnem času prvič v zgodovini sprožil direktivo o začasni zaščiti, ki posameznikom omogoča podporo pri iskanju namestitve, dostop do zdravstvene oskrbe, izobraževanja in evropskega trga dela. Tovrstne zaščite je trenutno deležnih 4,2 milijona Ukrajincev, je dejala komisarka Johansson.

Obenem po novem tistim, ki se vrnejo v Ukrajino, ne bo treba odjaviti začasne zaščite. Tako bodo ob vrnitvi v EU znova upravičeni do podpore.

EU je obenem danes zagnal posebno platformo, v okviru katere bodo Ukrajinci lažje našli delo v Uniji. Za zdaj v platformi sodeluje pet držav članic, tudi Poljska, v kateri je nastanjenih največ ukrajinskih beguncev.