Prebivalci Bahmuta skušajo preživeti, kakor vedo in znajo: priprava drv za kurjavo. Foto: Reuters
Prebivalci Bahmuta skušajo preživeti, kakor vedo in znajo: priprava drv za kurjavo. Foto: Reuters

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v govoru v ukrajinskem parlamentu povojno obnovo Ukrajine označil za največji evropski gospodarski projekt in poslance pozval k pripravi zakonov, ki bodo v državo privabili podjetnike in vlagatelje. Ob tem je opravil tudi videokonferenco z vodjo investicijske družbe Blackrock Larryjem Finkom.

Kot je dejal, ukrajinska orožarska industrija zaradi obnove ozemeljske celovitosti države postaja ena najnaprednejših na svetu. V prihodnjih letih bo Kijev za obrambo namenil več kot 30 milijard dolarjev.

Ukrajinski predsednik si je za prihodnje leto zastavil tudi cilj osvoboditi vse Ukrajince, ki so jih ruske sile zajele kot vojne ujetnike. Po njegovih besedah se je od začetka vojne domov vrnilo 1456 ljudi. Poleg tega bi se po njegovi oceni v domovino morali vrniti Ukrajinci, ki so zaradi vojne pobegnili v tujino.

ZN: Vojna zahtevala najmanj 6900 žrtev

Po podatkih Združenih narodov je vojna v Ukrajini od začetka ruske invazije 24. februarja do 26. decembra zahtevala približno 6900 smrtnih žrtev, 11.000 ljudi je bilo ranjenih. Med ubitimi je bilo 1800 žensk in približno 400 otrok.

Večino žrtev so ubili ali ranili v obstreljevanju s težkim topništvom in raketnimi sistemi, raketami in v letalskih napadih, so sporočili z urada. Najbolj je bil prizadet Doneški bazen.

OHCHR sicer meni, da so dejanske številke žrtev precej višje. To velja na primer za kraje okoli Mariupolja in v regiji Lugansk, saj so poročila z območij, kjer so potekali intenzivni spopadi, zapoznela, v nekaterih primerih pa jih še niso potrdili.

Volodimir Zelenski. Foto: Reuters
Volodimir Zelenski. Foto: Reuters

Siloviti boji v bližini Bahmuta

Medtem se boji na vzhodu in jugu Ukrajine nadaljujejo, ruske sile so v torek znova bombardirale številna mesta. Najostrejši boji so v bližini Bahmuta, ki ga skušajo ruske sile osvojiti že več mesecev, ter v mestih Svatove in Kremina, kjer skušajo ukrajinske sile presekati rusko obrambno črto.

Bahmut, kjer je nekoč živelo 70.000 ljudi, je danes bolj kot ne mesto duhov, je poročal Reutersov novinar. Ulice so polne ruševin, večina stavb je brez oken, ki so popokala v eksplozijah ali so bila prerešetana z izstrelki.

"Naša zgradba je uničena. V njej je bila trgovina, zdaj ni več ničesar," je dejal 85-letni Oleksandr in dodal, da je še edini prebivalec v stavbi. V bližini živi 73-letna Pilageja, ki pravi, da se je že navadila "nenehnih eksplozij".

Po navedbah britanskega obrambnega ministrstva kljub nadaljevanju bojev ni sprememb na bojišču. Po novembrskih osvojitvah ukrajinskih enot, ki so uspešno zavzele veliko ozemlja, se zdaj ne dogajajo večji premiki.

Ukrajinski vojaški strateg Oleg Ždanov je na YouTubu dejal, da so se boji okrepili, potem ko je Rusija namestila oborožena vozila in tanke. "Zgodile so se majhne spremembe, ko govorimo o bojni črti, toda pritisk sovražnika se je okrepil, tako glede števila vojakov kot glede tipa in količine opreme."

V Hersonu, ki so ga ruske sile zapustile pretekli mesec, so ruske sile bombardirale porodnišnični del bolnišnice, je sporočil Kirilo Timošenko, namestnik vodje kabineta predsednika Volodimirja Zelenskega. Poškodovanih ni bilo, osebje in bolnike so premestili v zaklonišče. Reuters teh navedb ni mogel neodvisno preveriti.

Ukrajinski vojaki v Bahmutu. Foto: Reuters
Ukrajinski vojaki v Bahmutu. Foto: Reuters

Rusija prepovedala prodajo nafte državam s kapico

Sorodna novica Rusija prepovedala prodajo nafte državam, ki so uvedle cenovno kapico

Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek podpisal odlok, s katerim je Rusija za pet mesecev prepovedala prodajo surove nafte in naftnih derivatov državam, ki so uvedle cenovno kapico. Prepoved bo začela veljati 1. februarja in bo trajala pet mesecev.

V zadnjih dneh je Putin sicer večkrat govoril o mirovnih pogajanjih. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sicer dejal, da ima Moskva seznam pogojev, med njimi je ukrajinsko priznanje ruskega zavzetja približno petine ukrajinskega ozemlja. Kijev to kategorično zavrača.

Zelenski je v nočnem nagovoru v torek dejal, da je vojaško poveljstvo sprejelo korake, ki jih bo treba izvesti v bližnji prihodnosti. "Nadaljevali bomo priprave oboroženih sil za prihodnje leto. To bo odločilno leto. Zavedamo se tveganja, ki ga prinaša zima. Razumemo, kaj je treba narediti spomladi," je še dejal.

Rusija želi otežiti dobavo orožja z Zahoda v Ukrajino

Lavrov je danes tudi dejal, da ruska vojska pripravlja nove načrte za prekinitev dobave orožja in streliva za ukrajinsko vojsko iz tujine. "Opažamo, da Ukrajina prejema vedno več zahodnega orožja, ki je vedno boljše kakovosti," je dejal Lavrov. Iz tega razloga ruski vojaški strokovnjaki po njegovih besedah pozivajo k prekinitvi teh dobavnih poti.

"Razmišljamo o železniških progah, mostovih in predorih. Predvidevam, da bodo sprejete strokovne odločitve o tem, kako te dobave orožja otežiti ali – v idealnem primeru – kako jih popolnoma ustaviti," je še dejal ruski zunanji minister. Do neke mere so po njegovih besedah temu namenjeni tudi ruski napadi na ukrajinsko infrastrukturo.

Ob tem Kremelj meni, da mora morebitni načrt o mirovnih pogajanjih upoštevati rusko priključitev štirih ozemelj na vzhodu in jugu države.

"Ne moremo sprejeti mirovnega načrta za Ukrajino, ki ne bi upošteval novih razmer na ruskem ozemlju," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

S tem se je odzval na načrt v desetih točkah, ki ga je ukrajinski predsednik Zelenski predstavil na novembrskem vrhu skupine G20 na Baliju. Osnovni zahtevi Ukrajine sta sicer popoln umik ruskih vojakov in plačilo odškodnine.

Podobnega mnenja je tudi Lavrov, ki je izrazil prepričanje, da bo "Rusija svoje cilje v Ukrajini dosegla s potrpežljivostjo in trmo", vključno s priznanjem štirih ukrajinskih regij.