"Zaplemba ruskega premoženja bi morala postati zanesljiv vir podpore za našo državo in financiranja obnove," je na novinarski konferenci dejal Šmigalj in Zahod pozval k hitremu ukrepanju pred prihajajočimi volitvami in političnimi spremembami. "Potrebujemo predvidljivost in stabilnost, ne glede na politična nihanja in volilne cikle, ki se bodo dogajali po svetu," je dodal.

V Washingtonu in Evropi se že dalj časa vrstijo pozivi k ustanovitvi posebnega sklada za Ukrajino, v katerega bi se stekalo zamrznjeno rusko premoženje.

Sorodna novica Zelenski na vrhu jugovzhodne Evrope predlagal skupno proizvodnjo streliva

Tudi ameriška finančna ministrica Janet Yellen je prejšnji teden izjavila, da obstajajo močni moralni razlogi za zaseg ruskega premoženja in njegovo izročitev Ukrajini. Zaradi tega je članice skupine G7 pozvala, naj preučijo možnosti za prenos premoženja.

Rusija je sicer že večkrat posvarila pred prenosom zamrznjenega ruskega premoženja v Ukrajino in obljubila, da se bo v primeru tega maščevala.

Ukrajina trdi, da še ni prejela 16 milijard evrov pomoči iz leta 2022

Šmigalj je danes tudi potožil, da Ukrajina še vedno ni prejela več kot 16 milijard evrov sredstev, ki sta jih po invaziji Rusije leta 2022 na dveh donatorskih konferencah v Varšavi zbrali Poljska in Evropska komisija.

"Ta sredstva so bila zbrana pred dvema letoma. Po naših podatkih je bilo na prvi donatorski konferenci zbranih več kot deset milijard evrov, na drugi pa več kot šest milijard evrov," je novinarjem v Kijevu povedal Šmigalj.

Po njegovih besedah so bila omenjena sredstva zbrana v okviru dveh ločenih kampanj, ki sta ju vodili Poljska in Evropska komisija, namenjena pa so bila za podporo Ukrajini in njenim prebivalcem. "Ne vemo, kaj se je s tem denarjem zgodilo in kako je bil porabljen. Ukrajina ni dobila ničesar," je še dejal ukrajinski premier.

Njegove izjave so se pojavile v času, ko so oblasti v Kijevu ob nadaljevanju srditih spopadov na frontni črti na vzhodu Ukrajine vedno bolj zaskrbljene zaradi vse manjšega obsega zahodne vojaške in finančne pomoči. To je predvsem posledica vse izrazitejših notranjih nesoglasij v ZDA in EU-ju.

Medtem ko je Evropski uniji po dolgotrajnih pogajanjih in obotavljanju na začetku februarja vendarle uspelo sprostiti 50 milijard evrov pomoči, pa je ameriški sveženj pomoči, ki bi Ukrajini prinesel 60 milijard dolarjev, že več mesecev blokiran v kongresu ZDA.

Eksplozija v Samari. Odgovornost prevzel Kijev.

Na železniškem mostu v ruskem mestu Samara pa je zjutraj odjeknila eksplozija, ki je poškodovala steber mostu, žrtev pa ni bilo. Ruske železnice so kot odgovorne za incident navedle "vmešavanje nepooblaščenih ljudi". Kmalu zatem je odgovornost za eksplozijo prevzela ukrajinska vojaška obveščevalna služba.

Samara leži v istoimenski regiji ob reki Volgi na jugozahodu države in velja za enega industrijsko najbolj razvitih predelov v državi.

"Železniški most čez reko Čapajevko v ruski regiji Samara je bil razstreljen. Dne 4. marca 2024 okoli 6.00 zjutraj je bil most poškodovan z razstrelitvijo podporne konstrukcije," je sporočila ukrajinska obveščevalna služba in pojasnila, da je Rusija progo uporabljala za prevoz streliva iz tovarne v mestu Čapajevsk. "Glede na poškodbe na železniškem mostu njegova uporaba še dolgo ne bo mogoča," so še dodali v Kijevu.

Na ruskih železnicah so od začetka ruske invazije v Ukrajini februarja 2022 zaznali že več poskusov sabotaže. Moskva je odgovornost zanje večkrat pripisala Kijevu.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je medtem tudi sporočilo, da je njihova obveščevalna služba izvedla kibernetski napad na strežnike ruskega obrambnega ministrstva in pri tem pridobila dostop do več zaupnih dokumentov.

Tusk bo EU pozval k embargu na uvoz hrane iz Rusije in Belorusije

Poljski premier Donald Tusk pa je napovedal, da bo EU pozval k uvedbi embarga na uvoz hrane in kmetijskih proizvodov iz Rusije in Belorusije kot odgovor na proteste kmetov po vsej Evropi. Po njegovi oceni bo namreč ukrep na ravni EU-ja neprimerljivo učinkovitejši od ukrepov posameznih držav članic.

Kot prva članica EU-ja je pred kratkim embargo na uvoz ruskih in beloruskih kmetijskih proizvodov uvedla Latvija. "Prepričan sem, da bo skupna odločitev EU-ja neprimerljivo učinkovitejša od posameznih odločitev držav članic v regiji," je na skupni novinarski konferenci z litovsko kolegico Ingrido Šimonyte v Vilni poudaril Tusk.

Napovedal je, da bo po vrnitvi v domovino predlagal resolucijo, v kateri bo poljski parlament Bruselj pozval k uvedbi popolne prepovedi uvoza ruskih in beloruskih prehrambnih izdelkov.

Tusk je sicer pretekli teden naznanil, da Varšava zaradi napetosti glede uvoza cenejših kmetijskih proizvodov iz Ukrajine razmišlja tudi o možnosti začasnega zaprtja meje s to državo. Poljski kmetje medtem že več tednov ukrajinskim tovornjakom preprečujejo vstop v njihovo državo zaradi, kot pravijo, nelojalne konkurence cenejšega uvoza iz sosednje države.

Nasprotujejo tudi kmetijski politiki Bruslja v okviru zelenega dogovora, proti kateri so v zadnjih tednih protestirali tudi kmetje v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Španiji in Sloveniji.