Rusija je zagon cevovoda pogojevala s podaljšanjem dogovora o izvozu žit, v skladu s katerim lahko Ukrajina z ladjami izvaža žitarice. Foto: Reuters
Rusija je zagon cevovoda pogojevala s podaljšanjem dogovora o izvozu žit, v skladu s katerim lahko Ukrajina z ladjami izvaža žitarice. Foto: Reuters

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je "ukrajinska sabotažna skupina" v ponedeljek zvečer v bližini vasi Masjutivka v pokrajini Harkov razstrelila del cevovoda. Vas leži na fronti med rusko in ukrajinsko vojsko.

"Zaradi tega terorističnega dejanja so bile civilne žrtve. Zagotovljena jim je bila potrebna medicinska pomoč," je sporočilo rusko ministrstvo. "Trenutno z ukrajinskega ozemlja izpihujejo ostanke amonijaka iz poškodovanih odsekov cevovoda. Med ruskimi vojaki ni žrtev," so dodali.

Guverner ukrajinske pokrajine Harkov Oleg Sinegubov je podal drugačno razlago incidenta. Na Telegramu je sporočil, da so ruske enote v torek obstreljevale cevovod. Šest ruskih granat je po njegovih navedbah na območje blizu črpalne postaje Masjutivka padlo v torek popoldne, skoraj 24 ur po tem, ko je Rusija za incident obtožila Ukrajino, je še zapisal.

Reuters ni mogel neodvisno preveriti navedb nobene strani.

Transport amonijaka ustavili ob začetku invazije

Cevovod za transport amonijaka so zgradili v času Sovjetske zveze leta 1979. Z 2470 kilometri dolžine je po navedbah Mednarodne agencije za energijo najdaljši na svetu. Teče od ruskega mesta Toljati ob reki Volgi – kjer ima sedež največji proizvajalec amonijaka na svetu TogliattiAzot – do ukrajinskega pristanišča Odesa. Po ceveh so lahko letno transportirali do 2,5 milijona ton amonijaka.

Transport amonijaka po cevovodu so zaustavili ob začetku ruske invazije v Ukrajino februarja lani. Ponovni zagon transporta je bil sicer eden ključnih pogojev Rusije za vnovično podaljšanje dogovora o izvozu ukrajinskega žita iz pristanišč ob Črnem morju.

Sorodna novica Erdogan predlaga mednarodno preiskavo uničenja jezu. Zelenski kritičen do ZN-a in Rdečega križa.

Rusija zagon cevovoda pogojevala z dogovorom o žitu

Dogovor za izvoz sta državi julija lani dosegli ob posredovanju Združenih narodov in Turčije. V sklopu dogovora so iz pristanišč doslej izvozili 31 milijonov ton predvsem koruze in pšenice. Dogovor sicer predvideva tudi varen izvoz amonijaka, vendar tega niso izvažali.

Moskva je prejšnji mesec sporočila, da lahko cevovod "znova zaženejo v nekaj dneh". Takrat je tudi zagrozila, da dogovora, ki se izteče 16. julija, ne bodo podaljšali, če ruske kmetijske banke ne bodo znova povezali v mednarodni sistem SWIFT in znova zagnali cevovoda za amonijak. Ustavili so tudi plutje ladij v pristanišče Pivdenji.

Tri mesece za popravilo

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je na brifingu v sredo sporočila, da bi popravilo poškodovanega odseka plinovoda trajalo od enega do treh mesecev, vendar je hkrati opozorila, da Rusija za popravilo potrebuje dostop do kraja uničenja na frontni črti. Dodala je, da je bil cevovod za amonijak, ki je pomembna surovina za izdelavo gnojil, "ključen za svetovno prehransko varnost".

Združeni narodi pozivali k zagonu cevovoda

Združeni narodi (ZN) so po poročanju Reutersa prejšnji teden predlagali, naj Kijev, Moskva in Ankara začnejo priprave na vnovični zagon transporta amonijaka in se hkrati pogajajo o razširitvi dogovora o izvozu žit v več ukrajinskih pristanišč in več drugih vrst tovora.

Že septembra lani pa je ZN predlagal, da bi ruski amonijak podjetja Uralchem po cevovodu transportirali do rusko-ukrajinske meje, kjer bi ga odkupilo trgovsko podjetje Trammo s sedežem v ZDA.