Združene države še naprej podpirajo mirovna prizadevanja v Ukrajini, vendar bodo zmanjšale svojo posredniško vlogo, je sporočila tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Tammy Bruce.

Bruce je v četrtek novinarjem na zunanjem ministrstvu dejala, da predsednik Donald Trump ve, da obstajajo preostali deli sveta, ki potrebujejo pozornost.

"Ne bomo kar tako leteli po svetu, da bi posredovali na srečanjih; to je zdaj naloga obeh strani in zdaj je čas, da predstavita in razvijeta otipljive predloge, kako končati ta konflikt," je še dejala Bruce.

Zunanji minister Marco Rubio in Trump sta že prej zagrozila, da bodo ZDA izstopile iz pogajanj, če ne bo dosežen premik.

Sorodna novica Najmanj 29 ranjenih v napadu na Zaporožje

Vance: Treba je najti "srednjo pot"

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je v pogovoru za Fox News dejal, da se vojna v Ukrajini "ne bo kmalu končala".

Vance je še dejal, da je izziv, s katerim se zdaj spoprijema ameriška administracija, pomagati Rusiji in Ukrajini "najti srednjo pot" za končanje vojne, ki traja že več kot tri leta, vendar je "od njiju odvisno, ali bosta sklenili sporazum in končali to brutalno vojno".

Vance je v intervjuju za Fox News zagovarjal pristop predsednika Trumpa. "Seveda so Ukrajinci jezni, ker so bili napadeni," je dejal Vance. "Vendar ali bomo še naprej izgubljali na tisoče in tisoče vojakov zaradi nekaj kilometrov ozemlja v to ali ono smer?"

Ruski predsednik Vladimir Putin je ta teden napovedal začasno tridnevno premirje, ki bo veljalo od 8. maja in bo sovpadalo z obletnico konca druge svetovne vojne.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je v odgovor pozval k takojšnjemu 30-dnevnemu premirju, vendar so se spopadi nadaljevali.

Zelenski o sporazumu o redkih zemljah: Zgodovinski dogovor

Sprememba v politiki Washingtona do vojne v Ukrajini se je zgodila kmalu zatem, ko sta Washington in Kijev podpisala sporazum o dostopu do rudnih bogastev v Ukrajini.

Volodimir Zelenski je sporazum v svojem nočnem nagovoru državljanom opisal kot "zgodovinskega" in dejal, da je bil od prvega predloga sporazum izboljšan ter zdaj predstavlja "enakovredno partnerstvo".

"Sporazum se je med pripravo precej spremenil, zdaj predstavlja enakopravno partnerstvo, ki ustvarja priložnosti za naložbe v Ukrajino, posodobitev ukrajinske industrije in njenih pravnih praks," je dejal Zelenski.

Ukrajinski analitiki ugotavljajo, da je Kijevu s sporazumom uspelo doseči nekaj pomembnih premikov, čeprav je Trump večkrat zatrdil, da Kijev "nima pravih kart v rokah", je poročal britanski Guardian.

"Ukrajina ni popustila, nasprotna stran pa je opustila svoje pretirane zahteve. Končni dogovor se zdi pravičen," je na družbenem omrežju X zapisal Timofij Milovanov, predsednik kijevske fakultete za ekonomijo.

Dogovor prav tako ne zahteva od Ukrajine, naj plača za že dostavljeno vojaško pomoč, kar je predtem Trump večkrat glasno zahteval. Ameriška administracija bo tako odobrila prvo prodajo orožja Ukrajini, odkar je Trump nastopil svoj mandat.

Ukrajinci še vedno nasprotujejo odstopanju ozemlja

Po večmesečnih pogajanjih ZDA ni uspelo doseči pomembnejšega premika pri sklenitvi mirovnega dogovora. Trump je za neuspeh obtoževal obe strani v vojni.

Trump je tudi predlagal, da bi se Ukrajina za dosego mirovnega dogovora lahko odpovedala Krimu, ki ga Rusija okupira že od leta 2014, vendar je ukrajinski predsednik Zelenski predlog zavrnil, saj tega ne dopušča ukrajinska ustava, s tem pa se ne strinja tudi večina ukrajinskega prebivalstva.

Župan Kijeva Vitalij Kličko je prejšnji mesec namignil, da bi Ukrajina za dosego mirovnega dogovora vendarle morala odstopiti nekaj svojega ozemlja. Po poplavi jeznih komentarjev je svoje pripombe umaknil in na družbenem omrežju Facebook zapisal, da je "odstopanje ozemlja v nasprotju z našimi nacionalnimi interesi in da se moramo do zadnjega boriti proti temu".

Javnomnenjske raziskave v Ukrajini kažejo, da se po več kot treh letih vojne večina Ukrajincev ni pripravljena odreči ozemlju v zameno za dogovor o prekinitvi ognja.

"Večina vprašanih meni, da je glavni cilj Rusije v vojni vzpostavitev popolnega nadzora nad državo," je sporočila družba Gradus Research, ki je izvedla anketo. "Odstopanja ukrajinskega ozemlja dojemajo kot kompromis ali zagotovilo za mir – nasprotno, lahko le okrepijo agresorja."

40 odstotkov vprašanih meni, da bi bil mir tudi v primeru popuščanja le začasen, 31 odstotkov pa meni, da popuščanje sploh ne bi pripeljalo do miru, so sporočili iz družbe Gradus.

Rusija trenutno nadzoruje približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja, vključno s polotokom Krim ter štirimi oblastmi na vzhodu države, ki pa jih ne nadzoruje v celoti.

Nasprotovanje odstopanju ozemlja v zameno za mirovni dogovor se je z nadaljevanjem vojne manjšalo, maja 2022 je odstopanje ozemlja podpiralo le približno 10 odstotkov ljudi. Anton Grušetski s kijevskega mednarodnega inštituta za sociologijo je dejal, da bi več kot polovica prebivalstva odstopanje ozemlja sprejela s težkim srcem, bila pa bi "dejansko priznanje okupacije".

Razen Klička nihče od vrhovnih politikov ali javnih oseb ni sprožil večje javne debate o priznanju izgube ozemlja. Politični analitik iz Kijeva Evgen Magda pa je za Reuters dejal, da bo potreben dialog med vodstvom države in družbo o predaji ozemlja.

"Na žalost moramo biti realistični," je dejal Magda, obenem pa opozoril, da številni Ukrajinci razprave o kompromisu glede ozemlja še vedno dojemajo kot izdajo.