Prvi tanki leopard 1 so prispeli v Ukrajino. Foto: Reuters
Prvi tanki leopard 1 so prispeli v Ukrajino. Foto: Reuters

Prvih deset tankov leopard 1, ki so jih ukrajinskim silam namenile Danska, Nemčija in Nizozemska, je prispelo v Ukrajino. Omenjene tri države so februarja napovedale, da bodo Ukrajini dobavile 100 leopardov.

"Prvih deset tankov je bilo poslanih v Ukrajino. Še več jih je na poti," je v izjavi sporočila danska vojska, ki v Nemčiji usposablja ukrajinske sile za uporabo tankov leopard. Iz tovarne so tudi že prejeli nadaljnjih deset tankov.

Poveljnik danske vojske Gunner Arpe Nielsen je ob tem dejal, da ne dvomi o tem, da bodo tanki Ukrajini pomagali zmagati v vojni proti Rusiji.

Za dobavo bojnih tankov so v Kijevu dolgo prosili, vse dokler ni Nemčija konec januarja kot država proizvajalka sprejela odločitev, da bo Ukrajini dobavila dolgo želene leoparde in da to dovoljuje tudi drugim zaveznicam, ki te tanke imajo.

Več držav je nato napovedalo njihovo dobavo. Nekatere, vključno z Nemčijo in Španijo, so tanke leopard 2 ukrajinskim silam tudi že dobavile. Združeno kraljestvo je Kijevu poslalo tanke challenger 2, ZDA pa so napovedale, da bodo poslale svoje tanke abrams.

Volodimir Zelenski. Foto: Reuters
Volodimir Zelenski. Foto: Reuters

Zelenski: Vojna se upočasnjuje

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da Kijev vse težje in počasneje zagotavlja dobavo orožja. Na novinarski konferenci v Kijevu je poudaril, da bi trimesečna protiofenziva prinesla hitrejše uspehe na jugu in vzhodu, če bi vojska dobila močnejše orožje.

"Vojna se upočasnjuje. To drži in tega se zavedamo. Vsi procesi postajajo težji in upočasnjeni: od sankcij do dobave orožja," je dejal.

Prav tako je sporočil, da je po njegovih informacijah za smrt vodje ruske najemniške vojske Wagner Jevgenija Prigožina neposredno odgovoren ruski predsednik Vladimir Putin. "Dejstvo, da je ubil Prigožina – vsaj to je informacija, ki jo imamo vsi –, govori o njegovi racionalnosti in o tem, da je šibek," je dejal Zelenski.

Kremelj je sicer v preteklosti domneve, da je Putin ukazal Prigožinovo smrt, označil za "popolno laž". Rusija še naprej preiskuje vzrok strmoglavljenja letala s Prigožinom, ki je poleti vodil kratkotrajni upor proti Moskvi.

V ruskih napadih ubiti štirje ljudje

Vojaški guverner pokrajine Dnipropetrovsk Sergij Lisak je pred tem na družbenem omrežju Telegram sporočil, da je v mestu Krivi Rog v osrednjem delu Ukrajine raketa zadela upravno zgradbo. Po navedbah ukrajinskega notranjega ministra Igorja Klimenka je bil v napadu ubit policist. Tamkajšnje oblasti so sporočile, da je bilo še več kot 40 ljudi ranjenih.

V kraju Odradokamjanka v pokrajini Herson na jugu Ukrajine so bili v napadu iz zraka ubiti trije civilisti – dve ženski in en moški –, še štirje ljudje so bili ranjeni, je sporočil notranji minister Klimenko. Napad je označil za vojni zločin.

V pokrajini Sumi na severu Ukrajine so iz ruševin dvonadstropne hiše po podatkih civilne zaščite rešili moškega in žensko, ki sta bila ranjena v raketnem napadu. V tem napadu je bilo poškodovanih še 20 hiš in osem vozil. Po navedbah gasilcev je po napadu izbruhnil še požar, ki so ga že pogasili.

En človek je bil ranjen tudi v ruskem raketnem napadu v pokrajini Zaporožje na jugu Ukrajine, je sporočil tamkajšnji vojaški guverner Jurij Malaško. "V zadnjih 24 urah smo našteli 93 napadov na 29 mest in vasi v pokrajini Zaporožje," je še navedel.

Posledice napada na Krivi Rog. Foto: Reuters
Posledice napada na Krivi Rog. Foto: Reuters

Območje Odese ob Črnem morju je bilo medtem tarča napada že petič ta teden. Tudi v tokratnem napadu je Rusija uporabila letalnike, za zdaj pa ni poročil o smrtnih žrtvah ali poškodovanih. Ukrajinske letalske sile so sporočile, da so sestrelile 16 od 20 letalnikov.

Romunija pripravlja zaščitne ukrepe za prebivalce ob meji

Romunska vlada pripravlja zaščitne ukrepe za prebivalce, ki živijo na območjih blizu meje z Ukrajino, potem ko naj bi v ponedeljek v ruskem napadu na ukrajinsko pristanišče Izmajil na reki Donavi deli domnevno ruskega brezpilotnega letalnika padli na ozemlje Romunije.

Po navedbah romunske tiskovne agencije Agerpres se je za uvedbo zaščitnih ukrepov danes odločil romunski Nacionalni odbor za izredne razmere (CNSU), ki ga koordinira namestnik predsednika romunske vlade Marian Neacsu.

Romunske oblasti bodo na območjih blizu meje z Ukrajino vzpostavile zaščitne četrti v primeru groženj iz zraka in mehanizme za opozarjanje nanje. Na območju delte Donave v Romuniji sicer v 32 krajih živi skupno približno 27.000 ljudi.

V zadnjih dneh je Rusija večkrat napadla ukrajinska pristanišča na Donavi – Reni, Izmajil in Kilija –, ki ležijo manj kot 500 metrov od meje z Romunijo. Iz Kijeva so v ponedeljek sporočili, da so deli ruskih letalnikov padli in eksplodirali na ozemlju Romunije, kar pa so v Bukarešti sprva zanikali.

V sredo je nato romunski predsednik Klaus Iohannis pozval k nujni preiskavi ostankov domnevnih brezpilotnih letalnikov. Predtem je obrambni minister Angel Tilvar sporočil, da so na ozemlju države našli dele, ki bi lahko pripadali letalniku.

O najdbi so romunske oblasti obvestile tudi zvezo Nato. Po besedah generalnega sekretarja zavezništva Jensa Stoltenberga za zdaj sicer ni znakov, ki bi kazali na to, da je Rusija namerno napadla romunsko ozemlje.

Na Kubi aretirali več ljudi, ki jih sumijo novačenja za Rusijo

Na Kubi so aretirali 17 ljudi, ki jih sumijo sodelovanja pri rekrutiranju ljudi za sodelovanje v vojni v Ukrajini na strani Rusije, so v četrtek sporočili s kubanskega notranjega ministrstva.

Posledice napada v pokrajini Sumi. Foto: Reuters
Posledice napada v pokrajini Sumi. Foto: Reuters

Zunanje ministrstvo je že na začetku tedna sporočilo, da je mreža iz Rusije skušala rekrutirati Kubance za vojno v Ukrajini. Zatrdili so, da jim je že uspelo preprečiti nekaj primerov novačenja borcev.

"Kuba jasno nasprotuje plačancem in se proti tej praksi dejavno zavzema v Združenih narodih," so zapisali v izjavi. "Kuba ne sodeluje v vojni v Ukrajini. Odločno ukrepamo proti vsakomur, ki sodeluje pri novačenju ali najemništvu z našega ozemlja z namenom, da bi kubanski državljani dvignili orožje proti kateri koli državi," so dodali.

Notranje ministrstvo pa je v četrtek sporočilo, da so v povezavi z novačenjem aretirali 17 ljudi in da jim je uspelo razbiti krog tihotapcev, ki deluje iz Rusije in je skušal prepričati Kubance v Rusiji in domovini, da se pridružijo oboroženim silam.

Pri tem niso razkrili državljanstva pridržanih. Enega človeka sumijo, da je bil organizator teh dejavnosti, še dva pa sta domnevno novačila borce. Grozijo jim obtožnice zaradi trgovine z ljudmi, novačenja in sovražnih dejanj v tujini, so sporočili z generalnega tožilstva. Obsodili bi jih lahko celo na smrtne kazni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija in Kuba imata sicer prijateljske odnose in sta jih še okrepili, ko je kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel konec lanskega leta obiskal ruskega kolega Vladimirja Putina v Moskvi. Kubanska vlada uradno nikoli ni javno obsodila ruske invazije v Ukrajini.

EU sankcioniral šest ljudi zaradi kršitev človekovih pravic

Evropska unija je proti šestim posameznikom, večinoma Rusom, uvedla sankcije zaradi resnih kršitev človekovih pravic v Rusiji in na ozemljih v Ukrajini, ki jih zasedajo ruske sile, je sporočil Svet EU-ja.

Med sankcioniranimi sta po dva tožilca in sodnika, ki so sodelovali v politično motiviranih sodnih procesih na sodiščih na polotoku Krim, ki so jih vzpostavile ruske okupacijske sile po nezakoniti priključitvi polotoka leta 2014.

EU ocenjuje, da Rusija sodstvo uporablja kot orodje za številne resne kršitve človekovih pravic. Pravosodni sistem ni neodvisen, oblasti ga uporabljajo za sistematične in resne kršitve človekovih pravic posameznikov, ki mu nasprotujejo, so sporočili iz Bruslja.

Poleg tega so sankcije uvedli tudi proti dvema uslužbencema ruske obveščevalne službe FSB, ki sta bodisi vodila preiskavo bodisi sodelovala pri mučenju novinarja Vladislava Jesipenka, ki so ga v okviru omenjenih sodnih procesov nato obsodili na šest let zapora. Preiskave sta vodila tudi v primerih članov skupnosti krimskih Tatarov in Jehovovih prič na Krimu.

Skupno je EU do zdaj zaradi kršenja človekovih pravic sankcioniral 67 posameznikov in 20 subjektov, ki so jim zamrznili premoženje v EU-ju in prepovedali vstop v Unijo.

Pogovor s Petro Marc, ki je obiskala Ukrajino