Weber je ob izvolitvi poudaril, da je EPP gonilna sila močne in stabilne Evrope, ki je blizu ljudem. "Veselim se nadaljnjega dela za krepitev krščanske demokracije in desne sredine v Evropi," je zapisal na Twitterju.

49-letni član bavarske krščansko-socialne unije (CSU) je veljal za verjetnega kandidata EPP-ja za predsednika Evropskega parlamenta v drugi polovici tega zakonodajnega mandata, a je septembra sporočil, da se za ta položaj ne bo potegoval.

Hkrati je dejal, da ga zanima položaj predsednika stranke EPP-ja po odhodu Donalda Tuska, ki se je odločil vrniti v poljsko politiko. "Bilo bi mi v čast, da ga nasledim na položaju predsedujočega EPP-ju in peljem evropsko krščansko demokracijo v prihodnost," je Weber prejšnji mesec zapisal na Twitterju.

Tusk je sicer pred časom prevzel vodenje največje poljske opozicijske stranke Državljanska platforma. Ob tem se ni odpovedal vodenju EPP-ja. Stranka naj bi o novem predsedniku odločala na volilnem kongresu aprila prihodnje leto.

Weber se je leta 2019 kot vodilni kandidat EPP-ja neuspešno potegoval za položaj predsednika Evropske komisije. Ta je po propadu koncepta spitzenkandidatov oz. vodilnih kandidatov, v skladu s katerim naj bi bil predsednik komisije vodilni kandidat zmagovalke evropskih volitev, pripadel Nemki Ursuli von der Leyen.

Deset podpredsednikov

Skupina je izvolila tudi deset novih podpredsednikov. To so Francoz Arnaud Danjean, Portugalec Paulo Rangel, Romun Siegfried Muresan, Nizozemka Esther de Lange, Grk Evangelos Meimarakis, Hrvatica Željana Zovko, Poljak Jan Olbrycht, Španec Esteban Gonzalez Pons, Litovka Rasa Juknevičiene in Irka Frances Fitzgerald.

Slovenski člani skupine EPP so Romana Tomc (SDS), Milan Zver (SDS), Franc Bogovič (SLS) in Ljudmila Novak (NSi).