Ameriški minister za finance Scott Bessent je izjavil, da sporazum potrjuje zavezo obeh držav za trajni mir in blaginjo Ukrajine. "Ta sporazum jasno kaže Rusiji, da je vlada predsednika Donalda Trumpa zavezana mirovnemu procesu, ki se osredotoča na svobodno, suvereno in napredno Ukrajino. Nobeni državi ali osebi, ki je financirala ali zalagala ruski vojni stroj, ne bo dovoljeno, da bi se okoristila z obnovo Ukrajine," je dejal Bessent.

Omenil je tudi rusko vojaško agresijo na Ukrajino, kar se razlikuje od običajne formulacije administracije Donalda Trumpa o konfliktu, za katerega naj bi bil poleg prejšnje vlade Joeja Bidna odgovoren tudi Kijev.

Predsednik ukrajinske vlade Denis Šmigalj je na nacionalni televiziji dejal, da je sporazum dober, enakopraven in koristen. V objavi na Telegramu je pojasnil, da bosta državi ustanovili sklad za obnovitvene naložbe, v katerem bo imela vsaka stran 50 odstotkov glasovalnih pravic.

"Ukrajina ohranja popoln nadzor nad svojimi rudninami, infrastrukturo in naravnimi viri," je navedel premier in dodal, da ZDA ne bodo zahtevale vračila kakršnega koli dolga zaradi več milijard dolarjev vredne pomoči v orožju in opremi. "Dobiček sklada bo ponovno vložen izključno v Ukrajino," je zatrdil.

Za Kijev je dogovor bistvenega pomena za dostop do ameriške vojaške pomoči. Ukrajina je zahtevo sprejela, ker gre za neke vrste dolgoročno varnostno zagotovilo ZDA, kar je v sredo na odprtem zasedanju svoje vlade potrdil tudi Trump. "Ameriška prisotnost bo odganjala veliko slabih igralcev, predvsem z območij, kjer bomo kopali," je dejal Trump, ki Ukrajini doslej ni hotel dati nobenih varnostnih jamstev.

Kijevu ne bo treba plačati za preteklo pomoč

Ukrajinska ministrica za gospodarstvo Julija Sviridenko, ki je v Washingtonu podpisala sporazum, je na Facebooku objavila, da bo sklad financiral projekte na področju mineralov ter nafte in plina, pa tudi povezano infrastrukturo ali predelavo.

"Poleg neposrednih finančnih prispevkov lahko zagotovi tudi NOVO pomoč – na primer sisteme zračne obrambe za Ukrajino," je še zapisala.

Sviridenko je pojasnila, da sporazum Ukrajini omogoča, da "določi, kaj in kje bo pridobivala", in da njeno rudno bogastvo ostaja v lasti Ukrajine.

Kot je še dejala, Ukrajina nima nobenih dolžniških obveznosti do ZDA, kar je bila ena od ključnih točk v dolgotrajnih pogajanjih med državama. Washington je namreč nekaj časa omenjal, da bi sporazum pokrival tudi plačilo za dosedanjo pomoč ZDA, kar pa so v Kijevu odločno zavračali.

Sporazum je osrednjega pomena v prizadevanjih Kijeva za izboljšanje odnosov z ZDA, ki so se zaostrili po prihodu Trumpa v Belo hišo. Ukrajina upa, da si bo s sporazumom zagotovila nadaljnjo ameriško podporo v boju proti Rusiji.

ZDA so od ruskega napada leta 2022 največji vojaški donator Ukrajine, ki so ji po podatkih Kielškega inštituta v Nemčiji do zdaj namenile že za 64 milijard evrov pomoči.

Ameriško ministrstvo za finance je ob sklenitvi dogovora sporočilo, da partnerstvo priznava "pomembno finančno in materialno podporo, ki so jo prebivalci ZDA zagotovili obrambi Ukrajine od ruske agresije".

Sporazum naj bi strani po prvotnih napovedih podpisali že 28. februarja, vendar pa je ameriška stran podpis odpovedala po javnem prepiru med predsednikom Volodimirjem Zelenskim na eni ter Trumpom in podpredsednikom ZDA J. D. Vanceom na drugi strani v Ovalni pisarni Bele hiše. Trump in Vance sta od Zelenskega zahtevala hvaležnost in mu razlagala, da je brez ZDA z Ukrajino konec.

Medvedjev: Plačilo za ameriško pomoč

Nekdanji ruski predsednik in namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je dejal, da podpis sporazuma med Ukrajino in ZDA pomeni, da je Trump končno prisilil Kijev k plačilu ameriške pomoči.

"Zdaj bodo morali plačati vojaške dobave z nacionalnim bogastvom izginjajoče države," je Medvedjev zapisal na omrežju Telegram.

Uradni Kremelj se na podpis sporazuma še ni odzval.

Zaloge redkih mineralnih surovin

Ukrajina je bogata z naravnimi viri, vključno z redkimi zemljami, ki se med drugim uporabljajo v potrošniški elektroniki, električnih vozilih in napredni vojaški tehnologiji.

Tako naj bi imela približno pet odstotkov vseh svetovnih zalog redkih zemelj in rudnin, kot so grafit, titan in litij, vendar so številna območja trenutno pod nadzorom ruske vojske. Poleg tega se ocenjuje, da ima tudi 20 odstotkov svetovnih zalog grafita, ki je potreben za baterije, ima tudi velike zaloge mangana in titana ter litija.

V svetovnem rudarjenju trenutno prevladuje Kitajska, ki je po Trumpovem zvišanju carin ujeta v trgovinsko vojno z ZDA.