Medtem je generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus v petek izrazil zaskrbljenost zaradi nevarnosti širjenja nalezljivih bolezni v Gazi, ki je že skoraj tri mesece tarča neprestanega izraelskega bombardiranja.

"Medtem ko so ljudje še naprej množično razseljeni po južnem delu Gaze, pri čemer so se bile nekatere družine prisiljene večkrat preseliti, številni pa so se zatekli v prenatrpane zdravstvene ustanove, moji kolegi iz WHO-ja in jaz ostajamo zelo zaskrbljeni zaradi naraščajoče nevarnosti nalezljivih bolezni," je na družbenem omrežju X sporočil Adhanom Ghebreyesus.

Kot je dejal, so od sredine oktobra do sredine decembra zaznali približno 180.000 primerov okužb zgornjih dihal in več kot 136.000 primerov driske, od tega polovico pri otrocih, mlajših od pet let.

Zaznali so tudi 55.400 primerov uši in garij, 5330 primerov noric in 42.700 primerov kožnega izpuščaja, vključno s 4722 primeri impetiga, zelo nalezljive bakterijske okužbe kože.

Zdravstveno ministrstvo v Gazi po poročanju Al Džazire sporočilo, da je bilo v izraelskih napadih v osrednji Gazi v zadnjih 24 urah ubitih 165 ljudi, še 250 je ranjenih.

Do zdaj je bilo od 7. oktobra v Gazi skupno ubitih 21.672 ljudi, 56.165 pa jih je ranjenih.

Odvrženih več kot 29.000 bomb

Ameriški časopis Wall Street Journal je poročal, da vojna v Gazi "povzroča uničenje, po obsegu primerljivo z najbolj uničujočim vojskovanjem v sodobni zgodovini".

Časopis poroča, da je Izrael od začetka oktobra do sredine decembra na Gazo odvrgel 29.000 bomb in izstrelkov, s čimer je uničil ali poškodoval skoraj 70 odstotkov vseh domov v Gazi.

V Gazi na 365 kvadratnih kilometrih živi približno 2,3 milijona ljudi, od tega približno polovica otrok. Večina prebivalcev je beguncev (in njihovih potomcev) iz leta 1948, ko so bili pregnani s svojih domov na ozemlju današnjega Izraela, ki jim ne dovoli vrnitve.

Gaza je pod izraelsko okupacijo od leta 1967, od leta 2007 tudi pod zaporo, ki jo je Izrael po 7. oktobru zaostril in spremenil v obleganje. V Gazo tako ne prihajajo hrana, voda, zdravila, gorivo in elektrika, humanitarne pomoči je močno premalo za celotno razdejano območje.

Hamas krivi mednarodno skupnost, predvsem ZDA

Vodja Hamasovega oddelka za mednarodne odnose Basem Naim je mednarodno skupnost obsodil neukrepanja za zaustavitev "genocidne vojne" v Gazi.

"Medtem ko je te zločine storil Izrael, je bila njihova pokroviteljica in podpornica ameriška administracija," je dejal. "Bidnovo administracijo, še posebej pa samega predsednika (Joeja Bidna) in njegova zunanjega in obrambnega ministra, imamo za odgovorne za njihovo neposredno vlogo v podpiranju in pripravljanju tega genocida zoper naše ljudstvo," je dejal.

Kritike bombardiranja v Varnostnem svetu ZN-a

Na zahtevo Združenih arabskih emiratov se je sešel Varnostni svet ZN-a na še enem posebnem zasedanju o razmerah v Gazi, na katerem so se vrstili pozivi Izraelu h končanju napadov.

Zaradi izraelskega bombardiranja in invazije po napadu pripadnikov Hamasa na Izrael 7. oktobra je bilo do zdaj svoje domove prisiljeno zapustiti kar 85 odstotkov prebivalcev Gaze oziroma 1,9 milijona ljudi. V izraelskih napadih je bilo po zadnjih podatkih ubitih 21.507 Palestincev, večinoma civilistov, žensk in otrok.

Varnostnemu svetu ZN-a so poročali pomočnik generalnega sekretarja ZN-a za Bližnji vzhod, Azijo in Pacifik Mohamed Khaled Khiari, podpredsednik Carnegiejeve fundacije za mednarodni mir in nekdanji namestnik premierja Jordanije Marvan Muašer ter posebni svetovalec Norveškega sveta za begunce Itay Epshtain.

Epshtain je dejal, da palestinske oborožene skupine in Izrael brezobzirno kršijo osnova pravila mednarodnega humanitarnega prava. Pozval je k takojšnji ustavitvi izraelske ofenzive, pred katero se prebivalci Gaze nimajo kam umakniti.

Tudi Muašer je poudaril, da so Palestinci dovolj trpeli in da je treba takoj ustaviti spopade. Poudaril je, da noben mednarodni pravni dokument ne dovoljuje tako hudega bombardiranja civilistov, kot mu je svet vsak dan priča v Gazi. Po njegovih besedah problematike ni mogoče rešiti po starih vzorcih, nujna pa je rešitev v obliki dveh držav, torej vzpostavitev palestinske države, kar pa Izrael zavrača.

Khiari je poudaril, da civilisti nosijo največje breme spopadov med Izraelom, Hamasom in drugimi skupinami, vse večje pa je tveganje prelivanja konflikta v širšo regijo Bližnjega vzhoda. To med drugim potrjuje dnevno obstreljevanje med Izraelom in Hezbolahom v Libanonu, je dejal.

Palestinski predstavnik: Kako lahko svet to dovoli?

Predstavnik Palestincev Majed Bamja je Izrael obtožil namernega in načrtnega pobijanja palestinskih civilistov, pri čemer je vprašal, kako lahko svet dovoli takšne grozote.

Izraelski veleposlanik Gilad Erdan pa je vprašal, zakaj Varnostni svet ZN-a vedno skliče zasedanje le, ko so napadeni palestinski civilisti, nikoli pa, ko so tarče napadov izraelski. Zatrdil je, da so izraelski civilisti izpostavljeni napadom vsak dan.

Veleposlaniki držav članic Varnostnega sveta ZN-a so obsodili napad Hamasa na Izrael in zajetje talcev, vendar – kot je dejal ekvadorski veleposlanik Jose Javier De La Gasca – uničevanje palestinskih domov ni rešitev.

"Pobitih je bilo preveč civilistov," je dejala britanska veleposlanica Barbara Woodward, potem ko je potrdila zavezo njene države izraelski varnosti.

Kitajski predstavnik Geng Šuang je dejal, da nadaljevanje vojne prinaša le več žrtev na obeh straneh, in pozval k obnovitvi pogajanj za rešitev dveh držav.

To je na koncu svojega nastopa podprl tudi predstavnik ZDA, ki je kritiziral tudi naraščanje nasilja izraelskih naseljencev nad Palestinci na okupiranem Zahodnem bregu in veliko število civilnih žrtev v Gazi.

Varnostni svet ZN-a se je razšel brez ukrepa.