Intenzivna živinoreja prispeva k segrevanju ozračja. Foto: Reuters

Znanstveniki sicer niso pozvali vseh ljudi, naj postanejo vegetarijanci ali vegani, so pa poudarili, da bi lahko prehranili več ljudi z uporabo manj zemlje, če bi ljudje jedli manj mesa.

"Ne pravimo ljudem, naj prenehajo jesti meso. Ponekod ljudje sicer nimajo druge možnosti. A očitno je, da na Zahodu jemo veliko preveč," je dejal Pete Smith, okoljski znanstvenik z britanske univerze Aberdeen, poroča BBC.

Poročilo, ki ga je pripravilo 107 znanstvenikov, ugotavlja, da če bi zemljo uporabljali učinkoviteje, bi lahko ta shranila več ogljika, ki ga proizvajajo ljudje. Avtorji pozivajo k odločnemu ukrepanju za zaustavljanje siromašenja prsti in dezertifikacije, ki oba prispevata k podnebnim spremembam.

Poročilo opozarja tudi, da bi lahko načrti nekaterih vlad o sajenju dreves, ki bi jih potem zažgali pri proizvodnji električne energije, tekmovali s proizvodnjo hrane, če ne bodo potekali v omejenem obsegu.

Kot piše BBC, predstavljata kopenska površina Zemlje in način njene rabe temelj človeške družbe in svetovnega gospodarstva. A človeštvo Zemljo dramatično spreminja, tudi z izpuščanjem toplogrednih plinov v ozračje.

Modri planet ogrožajo naši jedilniki

Podnebne spremembe ogrožajo prehrambno varnost, a k segrevanju ozračja prispeva tudi proizvodnja hrane. Kmetijstvo skupaj z gozdarstvom je odgovorno za četrtino vseh toplogrednih plinov. Živinoreja prispeva k segrevanju ozračja z metanom, ki ga proizvajajo živali, a tudi s krčenjem gozdov, da se povečajo pašniki.

Avtorji poročila tudi spodbujajo ljudi, naj ne mečejo hrane stran in s tem zmanjšajo izpuste ogljikovega dioksida, ki nastaja pri proizvodnji hrane.

Vse je odvisno od ravnotežja

Dodaten ogljik, ki ga ljudje izpuščajo v ozračje, sicer spodbuja rast gozdov, še posebej na severni polobli, kar sicer lahko omili podnebne spremembe, a vse je odvisno od ravnotežja različnih dejavnikov.

Strokovnjaki tako opozarjajo, da bo ta učinek na gozdove izničen, če se bo planet preveč segrel. Poročilo ugotavlja, da morda območja ob ekvatorju že izgubljajo vegetacijo zaradi vročine.

Podnebne spremembe bodo škodile prsti, zaradi česar se bo v ozračje vrnilo več ogljikovega disoksida, kar bo dodatno pospešilo podnebne spremembe. Foto: EPA

Katrin Fleischer s Tehniške univerze v Münchnu opozarja, da bi ponekod rast dreves oviralo tudi pomanjkanje fosforja v prsti, ki je ključen za rast rastlin. "To pomeni, da je pragozd dosegel svojo mejo in ne bo mogel več absorbirati izpustov ogljikovega dioksida," je dejala. "Če se bo ta scenarij uresničil, se bo ozračje Zemlje segrevalo precej hitreje."

Prst je drugo največje skladišče ogljika, takoj za oceani. Rastline absorbirajo ogljikov dioksid iz ozračja in ga shranijo v prsti. Krčenje gozdov in slabi načini kmetovanja pa lahko to sposobnosti zmanjšajo. Ko je prst degradirana, se ogljikov dioksid vrne v ozračje, nadaljnja rast rastlin pa je ogrožena.

Podnebne spremembe bodo po pričakovanjih ta postopek pospešile. Višje temperature lahko prispevajo k razgradnji organskih snovi v zemlji in povečajo toplogredne izpuste.
Poročilo pravi, da zmanjšanje siromašenja prsti ponuja takojšnje koristi za lokalne skupnosti. Z boljšimi načini kmetovanja bi se rodnost zemlje povečala, kar bi zmanjšalo revščino in povečajo prehrambno varnost.

Bi lahko drevesa rešila svet? Da, menijo znanstveniki.

Znanstveniki tako predlagajo več ukrepov. Ljudje naj med drugim zaščitijo naravne gozdove, še posebej v tropih, jedo manj rdečega mesa in več zelenjave, zavarujejo in obnovijo šotišča, povečajo raznovrstnost pridelkov.

Skeptično glede bioenergije

Strokovnjaki pa so skeptični glede bioenergije, ki naj bi prestavljala rešitev za podnebne spremembe. Bioenergija vključuje zažiganje rastlinja kot nadomestka za fosilna goriva.

Za nekatere države je to privlačno, saj se lahko v tem procesu zajamejo izpusti ogljikovega dioksida. Mednarodna agencija za energijo (IEA) predvideva, da bo bioenergija prehitela sončno, vetrno in hidroenergijo v naslednjih petih letih. A izkoriščanje bioenergije bi lahko pomenilo manj prsti za potrebne pridelke. Znanstveniki IPCC-ja tako svetujejo omejitve za količino zemlje, ki bi služila za biogoriva.

Nemčija: Predlog za višjo obdavčitev mesa