Direktor Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino dr. Jurij Žurej je v začetku tedna predaval o pomenu intelektualne lastnine, zakaj je 80 % vrednosti našega BDP-ja vezana na slednjo, kako se lahko zaščiti in zakaj bi jo zaščitili ter kako z znanjem obogateti. »Intelektualna lastnina je posledica dolge poti iskanja in poizkusov in malih ali večjih porazov s ciljem doseganja večjih osebnih zmag na koncu«, je izpostavil. Predavanje je potekalo na Fakulteti za management Univerze na Primorskem v Škofji Loki, gostila ga je predavateljica za gospodarsko pravo doc. dr. Danila Djokić v sklopu dodiplomskega študija managementa.
Intelektualna in industrijska lastnina je pogosto posredno predmet političnih razprav in dokumentov, ki govorijo o inovativni, konkurenčni družbi in splošnem napredku, ki ga želimo doseči na področju tehnološkega in drugega razvoja tudi v Sloveniji. Glede na to se lahko vprašamo, ali podatki sledijo tovrstnim razmišljanjem? Žal ni videti tako.
Gostujoče predavanje strokovnjaka je predstavljajo izziv študentom, da so razmišljali o dodani vrednosti, ki naj jo prinese nova ideja, da se je vredno z njo ukvarjati. Obravnavali so intelektualno lastnino kot investicijo in sredstvo za doseganje dobička in prihodka na trgu. Vprašanja so povezovali s stroški varstva pravic intelektualne lastnine in pomenu komercializacije tovrstnih pravic, ko se začnemo ukvarjati z materializacijo konkretne ideje in njenim varstvom. Na primer licenčnina za odpirač na pločevinkah s pijačo (in hrano itn.) je lastniku doprinesla prihodek v vrednosti 24 milijonov evrov. Rezultati zavarovane sestavine najbolj znane temne brezalkoholne ameriške pijače z mehurčki, njenega modela steklenice in tudi blagovne znamke tega proizvajalca, so vzpodbudili študente, da so primerjali rezultate slovenskih univerz na področju industrijske lastnine z ameriškimi univerzami (kot sta Stanford in Harvard) na področju ustanavljanja inovativnih podjetij in prodaje novih licenc (recimo Univerza Stanford je v letu 2005-2006 prodala kar 109 novih licenc).
Nekaj pozornosti so namenili tudi vrednosti znamk in patentnim skladom posameznih držav ter patentnim sporom, ki so med najdražjimi spori na področju gospodarskega prava. Pogovarjali so se tudi o določanju merodajnega prava in pristojnosti sodišč za razsojanje mednarodnih sporov. Recimo za reševanje morebitnih sporov v zvezi z uporabo socialnega omrežja Facebook bi bilo pristojno kalifornijsko sodišče, spor pa bi se presojal po pravu zvezne države Delawarre, kar pa posredno pomeni, da bi se zaradi stroškov, ki bi jih prinesla takšna tožba, težko odločili, da bi jo sploh vložili.
Žalostno je tudi dejstvo, da v letošnjem letu nismo zasledili ženske med prijavitelji patentov v Republiki Sloveniji. V letu 2009 pa so od 418 patentov le 15 od teh prijavile ženske; od 66 prijavljenih modelov so bile tri ter od 1464 znamk pa 67 prijaviteljic predstavnic nežnejšega spola.
Dr. Jurij Žurej je navdušil študente in druge udeležence, ki so s spontanim aplavzom nagradili njegovo predavanje. Zanimivo in polemično se je v drugem delu zaključilo z razpravo in vprašanji udeležencev, ki jih je ugleden gost koprske fakultete spretno vpletal v tematiko, o kateri so skupaj razpravljali in pokazali širino in pomembnost tematike.
Novico je napisal uporabnik Dejan Šraml.