Knjigo Migranti v Sloveniji so predstavili v okviru Dnevov humanistike na UP FHŠ. Foto:
Knjigo Migranti v Sloveniji so predstavili v okviru Dnevov humanistike na UP FHŠ. Foto:
Zbornik Razprave o medkulturnosti prinaša dosežke in presek večletnega dela predavateljev koprske fakultete.

Na letošnjih Dnevih humanistike, ki jih je pripravila Fakulteta za humanistične študije Koper, so predstavili knjigo Migranti v Sloveniji – med integracijo in alienacijo in zbornik Razprave o medkulturnosti. Nastanek prve so spodbudili socialna izključenost, marginaliziranost in nevidnost migrantov v Sloveniji, zbornik, prvi pri nas, ki se ukvarja s tematiko medkulturnosti, pa prinaša dosežke in presek večletnega dela predavateljev koprske fakultete, ki je bila že v sami nameri o ustanovitvi opredeljena kot »fakulteta za interkulturne študije«.
Knjiga Migranti v Sloveniji – med integracijo in alienacijo na informativen in inovativen način sooča s problematiko migrantov na ključnih področjih vsakdanjega življenja. V skladu z novejšimi trendi v raziskovanju in praktični migracijski politiki obravnava migrante kot posameznike in meščane, njihove človekove pravice, socialno in politično državljanstvo, zdravje, delovne in življenjske pogoje, krožne migracije, delovanje nevladnih organizacij, vzgojo otrok, šolstvo in medkulturnost.
Slovenija stopa v fazo, da kot zrela družba spodbudi integracijo imigrantov, ki mora biti obvezni del imigracijske politike, poudarjajo uredniki dr. Karmen Medica, dr. Milan Bufon in Goran Lukič.
Integracija je faza, ko država in družba sprejmeta imigracijo kot strukturni del svojega razvoja z namenom, da migranti postanejo sestavni del politike vitalnih institucionalnih podsistemov družbe, kot so: civilna družba, administracija, vsakdanje življenje, šolstvo, zdravstvo, socialno in politično državljanstvo in trg delovne sile. Praksa v Sloveniji opozarja na nasprotno: človekove pravice, socialno in politično državljanstvo ter uredbe o integraciji so zaenkrat še na ravni neuresničenih želja.
Poleg urednikov so ostali avtorji prispevkov dr. Mojca Pajnik, mag. Uršula Lipovec Čebron, dr. Janez Malačič, dr. Mojca Medvešek, dr. Romana Bešter, mag. Admir Baltić, Jaka Nemanič, Barbara Gornik, mag. Franci Zlatar, dr. Franci Jazbec in mag. Marjanca Ajša Vižintin. Zanimalo jih je predvsem realno stanje pri nas, poskusili so pridobiti mnenja predstavnikov vlade, podati izkušnje nevladnih organizacij, nova znanstvena spoznanja in empirične vpoglede na zastavljeno problematiko.
Zbornik Razprave o medkulturnosti, prvi pri nas, ki se ukvarja s tematiko medkulturnosti, prinaša dosežke in presek večletnega dela predavateljev koprske fakultete, ki je bila že v sami nameri o ustanovitvi opredeljena kot »fakulteta za interkulturne študije«.
Urednika dr. Mateja Sedmak in dr. Ernest Ženko, predavatelja koprske Fakultete za humanistične študije, ugotavljata, da je 11. september dokončno razblinil splošne ideale globalnega večkulturnega sožitja, značilne za konec preteklega tisočletja. Diskurz o medkulturni skupnosti prihodnosti so zamenjali »vojna civilizacij«, strah zahoda pred Islamom in islamizacijo, nepripravljenost posameznih evropskih držav na načelo prostega pretoka ljudi ter poročanja s krvavih bojišč v imenu kulture, vere, civilizacije in ekonomskih interesov.
Krog predavateljev in raziskovalcev medkulturnosti s Fakultete za humanistične študije kaže na nevarnosti in napetosti, ki jih prinaša zamejevanje kultur in zavrača obstoj ločenih kultur, s pojmom kulture pa razume tudi družbene skupine. 22 avtorjev prikazuje raznoliko in celovito medkulturno, večkulturno in prekokulturno stvarnost, poskuse družbenih in političnih soočanj ter urejanja kulturne, rasne, verske in jezikovne raznolikosti z zornega kota različnih disciplin, kot so antropologija, sociologija, slovenistika in psihologija.
Prispevki sočasno razkrivajo razvoj konceptov, teoretičnih modelov in orodij. Zbornik v prvem delu obravnava medkulturnost s pogledom različnih področij (filozofija, geografija, jezikoslovje, zgodovina, …), v drugem prinaša študije primera medkulturnosti, v zadnjem delu pa se dotika medkulturnosti na netradicionalen način, saj vanjo vključuje možnost prepleta tehnično-naravoslovne in družboslovno-humanistične kulture.
Avtorji prispevkov so: izr. prof. dr. Irena Lazar, dr. Alenka Janko Spreizer, izr. prof. dr. Mateja Sedmak, dr. Marina Furlan, dr. Milan Bufon, izr .prof. dr. Vesna Mikolič, doc. dr. Krištof Jacek Kozjak, doc. dr. Sandra Bašić Hrvatin, doc. dr. Peter Sekloča, doc. dr. Neva Čebron, doc. dr. Nives Zudič Antonič, doc. dr. Simona Bergoč, prof. dr. Lucija Čok, Dr. Blaž Lenarčič, doc.dr. Marcello Potocco, doc. dr. Marija Mojca Terčelj, dr. Karmen Medica, dr. Barbara Zorman, doc. dr. Rok Svetlič, Tomaž Grušovnik, doc. dr. Polona Tratnik in doc. dr. Ernest Ženko.
Fakulteta za humanistične študije Koper želi z zbornikom spodbuditi nadaljnja proučevanja s tega področja, obenem pa si bo prizadevala, da bi zbornik prevzel vlogo temeljnega dela za študente fakultete.
Novico je napisal uporabnik Studio Kernel.