Tehnologija brezžičnega polnjenja vozil na počasnejših pasovih za električna vozila bo omogočila baterijskim vozilom daljša potovanja brez ustavljanja. Foto: Highways England
Tehnologija brezžičnega polnjenja vozil na počasnejših pasovih za električna vozila bo omogočila baterijskim vozilom daljša potovanja brez ustavljanja. Foto: Highways England
Brezžično polnjenje vozil
Koncept brezžičnega polnjenja električnih vozil, ki je nameščen pod cestno površino, so preučevali na Univerzi v Stanfordu, uporabili pa so ga za polnjenje električnih atobusov v Južni Koreji pri vožnji na 24 kilometrov dolgi trasi. Foto: OLEV
Brezžično polnjenje vozil
V Angliji bodo za namen testov avtomobili opremljeni s potrebno tehnologijo za brezžično polnjenje, oprema pa bo vgrajena tudi pod površino, pod katero vozijo vozila. Vse tehnične podatke bodo Angleži razkrili naknadno. Foto: Highways England
Brezžično polnjenje pri BMW
Sistem deluje na osnovi magnetnega polja med tuljavo, nameščeno v tleh v garaži ali na parkirnem prostoru na ulici, ki elektriko oddaja, ter tuljavo v vozilu, ki energijo sprejema. Foto: BMW
Brezžično polnjenje baterije.
Brezžične polnilne postaje razvija več proizvajalcev vozil, kot tudi številna manjša podjetja. Foto: Mercedes-benz
Križišče v Stožicah
Na Ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da je treba rešitev za samopolnilne ceste sprejeti na ravni EU in na infrastrukturnem področju delovati usklajeno z ostalim članicami, kot v primeru vzpostavitve omrežja hitrih polnilnic na avtocestnem križu. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci

V Angliji bodo še letos začeli preizkušati tehnologijo brezžičnega polnjenja električnih vozil med vožnjo po avtocesti. Na Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) se do brezžičnega polnjenja še ne opredeljujejo, na ministrstvu za infrastrukturo pa pravijo, da je tehnologija brezžičnega polnjenja avtomobilov še tehnološka in tudi praktično uporabna neznanka.
Zamisel o brezžičnem polnjenju akumulatorjev avtomobilov ima že brado in tudi na naših straneh smo že pisali o tehnoloških rešitveh, ki omogočajo brezžično polnjenje na posebnih parkirnih prostorih ali bolje brezžičnih parkirnih mestih. Mercedes in BMW pa sta napovedala, da bodo njihova vozila s tovrstno tehnologijo opremljena že prihodnje leto.
Oba stavita na sistem in rešitev, ki deluje na podlagi magnetnega polja med tuljavo, nameščeno v tleh v garaži ali na parkirnem prostoru na ulici, ki elektriko oddaja, ter tuljavo v vozilu, ki energijo sprejema. Pri BMW-ju kot prednost navajajo, da se voznikom ne bo treba mazati rok z nameščanjem in pospravljanjem polnilnega kabla. Doseg avtomobila, ki se polni na brezžični polnilnici, je popolnoma primerljiv z dosegom, ko vozilo enak čas polnimo s pomočjo polnilnega kabla, trdijo Bavarci.
Zahtevnejše je polnjenje baterije med premikanjem vozila
Druga, zahtevnejša in dražja faza, je prilagoditev infrastrukture, predvsem cest, ki bo omogočala, da se vozila polnijo kar med vožnjo. Prvi testi se bodo v Veliki Britaniji začeli že letos. Prva faza, ko bodo po njej lahko vozili le električni avtomobili, bo trajala 18 mesecev. V nedavni anketi je kar 93 odstotkov Britancev izjavilo, da verjamejo, da bomo čez pet let kupovali le še električne avtomobile.
Sistem izkorišča tehnologijo magnetne resonance. Do tega pride s spreminjanjem jakosti magnetnega polja med oddajnikom elektrike, tuljavo v tleh, in tuljavo v vozilu, ki je sprejemnik. Pomemben mejnik pri razvoju te tehnologije predstavlja odpravljanje težav z izgubami pri prenosu, do česar lahko pride zaradi netočnega prekritja tuljav ali višinske razlike med oddajno tuljavo v tleh in sprejemno v vozilu. Novost predstavljenega sistema je, da sočasno zmanjša elektromagnetne motnje na naprave v okolici, oddajna tuljava v tleh pa je tudi robustno strukturirana, da zdrži vožnjo vozil po njej. Bistvena prednost samopolnilnih avtocest je seveda v tem, da bi omogočile povsem električnimi vozilom, pa tudi priključnimi hibridom, daljša potovanja brez postankov, kar je, ob dolgem času polnjenja baterij, ena največjih omejitev električnih avtomobilov. Razvijalci samopolnilnih avtocest razmišljajo, da bi v prihodnosti ceste opremili s posebnim, počasnejšim pasom, z vgrajeno tehnologijo brezžičnega polnjenja vozil, na katerega bi se električni avtomobili umaknili, ko bi jim začelo zmanjkovati energije.
30-kilometrski testni odsek
Kljub zanimivim idejam in praktičnim rešitvam pa so britanski razvijalci še precej skrivnostni in pravijo, da bi radi s testiranji ugotovili, da je učinkovito polnjenje akumulatorjev električni vozil med vožnjo pri visokih hitrostih povsem varno. Minister za promet Andrew Jones je dejal: "Vlada se je zavezala, da bo v naslednjih petih letih v razvoj samopolnilne avtoceste vložili prek 700 milijonov evrov. To bo spodbudilo gospodarsko rast, računamo lahko na nova delovna mesta. Hkrati pa bo tudi zaradi tega vožnja v prihodnosti udobnejša, predvsem pa manj obremenjujoča za okolje." Poleg razvoja tehnologije brezžičnega polnjenja električnih vozil so v britanski vladi obljubili tudi, da bodo na avtocestnem omrežju na vsakih 30 kilometrov postavljene hitre postaje za baterijska vozila.

V Sloveniji se pripravljajo na številčnejši prihod električnih vozil

Čeprav smo vedeli, da gre za zelo optimističen strel, pa smo vprašanje o morebitnih podobnih razmislekih poslali tudi na Dars, kjer so nam postregli s kratkim odgovorom, da “gre za novost, v Darsu se bomo s tovrstnim načinom polnjenja v prvi fazi seznanili. V tem trenutku se torej do takšnega načina polnjenja še ne moremo opredeljevati."
Konkretnejši so bili na ministrstvu za infrastrukturo, kjer so pojasnili svojo zavezanost do gradnje potrebne infrastrukture za električna vozila: "Na ministrstvu spremljamo razvoj električnih vozil in se ob tem pripravljamo na njihov dolgoročni, številčnejši prihod. Množičnost tudi aktivno spodbujamo. Pri tem tesno sodelujemo s partnerji v okviru EU-ja, Evropsko komisijo in najpomembnejšimi deležniki slovenske vrednostne verige električne mobilnosti. Tako smo kot člani vladne medresorske delovne skupine za vzpostavitev omrežja polnilnic alternativnih energentov in pospeševanja prodaje vozil na alternativne energente, vzpostavili izjemno plodno sodelovanje s Sekcijo trajnostna mobilnost CER – Center energetskih rešitev. Sleherno rešitev, ki jo želimo uvesti v prakso na področju dekarbonizacije prometa in uvajanja alternativnih energentov v prometu v Sloveniji, želimo namreč preveriti s pomočjo bazičnih znanj, industrijskih kompetenc, poslovnega interesa in doseganja širših družbenih ciljev deležnikov, delujočih na področju električne mobilnosti v Sloveniji. To, kar sklenemo na nacionalnem in EU-nivoju, bodo namreč v vsakdanje življenje morali prenesti poslovni subjekti, ki delujejo na slovenskem trgu. Prav zato se je ministrstvo za infrastrukturo povezalo s kompetentnimi sogovorniki z najširšim naborom znanja, kompetenc in poslovnega potenciala na tem področju v Sloveniji. Ob tem tudi ministrstvo samo krepi svoje kompetence in znanje na področju električne mobilnosti."
Brezžično polnjenje še neznanka
Na ministrstvu za infrastruktruro pravijo, da je tehnologija brezžičnega polnjenja avtomobilov v primerjavi s trenutno znanimi tehnologijami polnjenja preko klasičnih polnilnic za električna vozila še v marsičem tehnološka in tudi praktično uporabna neznanka: "Kakor je poznavalcem področja na našem ministrstvu znano, je rešitev v globalnem merilu bolj ali manj v eksperimentalni rabi. Gre le za rabo znotraj raziskovalnih in demonstracijskih projektov. Praktičnih znanj na tem področju v Sloveniji, tako kot v večini držav žal še nimamo." Dodajajo, da bodo odgovori, ki jih bodo prinesla testiranje, kakršno se bo že letos začelo v Veliki Britaniji, dobrodošlo za njihovo razumevanje izzivov in zahtev na tem področju. "Gledano celostno, zagotovo velja, da moramo v Sloveniji v prihodnje marsikaj storiti na področju infrastrukture ter distribucijskega omrežja električne energije, že pri vzpostavitvi omrežja klasičnih polnilnic. Izzivi, ki jih prinaša tehnologija brezžičnega polnjenja, pa so še toliko bolj kompleksni," dodajajo na ministrstvu. Pojasnjujejo tudi, da razen splošno znanih večjih izgub pri prenosu energije, kot pri "žičnatem" polnjenju, še niso upoštevali drugih vhodnih podatkov pri simulacijah oziroma predvidevanjih razvoja omrežja polnilne infrastrukture in podpornega distribucijskega omrežja električne energije za brezžično polnjenje. Ob tem poudarjajo, da gre le za tehtanje možnosti na načelni ravni. Toliko bolj velja to za tehnologijo polnjenje vozil v vožnji. Verjamejo, da jo bodo, če se bo tudi na podlagi testiranj, tovrstna rešitev izkazala za obetajočo, vključili v širšo platformo elektrifikacije oziroma dekarbonizacije prometa v Sloveniji.
"Če se bo izkazalo, da predstavlja učinkovito rešitev za Slovenijo, jo bomo vsekakor vključili v akcijski načrt področja. Opredelili bomo smiselnost uvajanja različnih tehnologij v Sloveniji oziroma možnost priključitve tovrstnega slovenskega omrežja v širše evropsko omrežje. Menimo namreč, da moramo sprejeti odločitve na ravni EU-ja in na infrastrukturnem področju delovati usklajeno z drugimi članicami, kot smo to storili pod okriljem projekta Central European Green Corridors, torej ob vzpostavitvi omrežja hitrih polnilnic na avtocestnem križu," pravijo pristojni za infrastrukturo pri nas in za konec dodajajo: "O časovnih okvirih za tehnologijo brezžičnega polnjenja ne govorijo niti v Bruslju. Ko bodo vse države v EU-ju na tranzitni poti od Velike Britanije do Slovenije vzpostavile pravšnjo rešitev, se bomo zagotovo zmogli odločiti, katera je pravšnja tehnologija za Slovenijo. Da bi pa sami vzpostavljali tovrstni sistem, pa bi bilo zagotovo neracionalno in neodgovorno."