Šef PSA-ja Carlos Tavares (na fotografiji levo) je mnenja, da bo PSA s poroko postal evropski avtomobilski prvak. Foto: EPA
Šef PSA-ja Carlos Tavares (na fotografiji levo) je mnenja, da bo PSA s poroko postal evropski avtomobilski prvak. Foto: EPA
Carlos Tavares, predsednik uprave PSA
PSA se je obvezal, da bo 19.000 nemških delavcev delo obdržalo do konca leta 2018. To je polovica od skupno 38.000 ljudi, ki jih Opel zaposluje v sedmih evropskih državah. Foto: MMC RTVSLO
false
Nemci se bojijo za delovna mesta. Še bolj je strah delavce Vauxhalla v Veliki Britaniji, ki se je odločila za izstop iz Evropske unije. Foto: EPA
87. avtomobilski salon v Ženevi
Prvi skupni produkt PSA-ja je model Opel Crossland X, ki je narejen na enaki arhitekturi kot Peugeot 2008. V modelni paleti zamenjuje enoprostorca Merivo. Foto: EPA
false
Pozneje letos na trg prihaja še model Grandland X, ki ga bo Opel izdeloval na modularni platformi, na kateri nastaja tudi Peugeot 3008 (na fotografiji). Foto: Peugeot

Francoski proizvajalec avtomobilov PSA Peugeot Citroen je na avtomobilskem salonu v Ženevi uradno sporočil, da se je z družbo General Motors (GM) dogovoril o prevzemu njene enote Opel.

Opla, znamko z bogato zgodovino in avtomobilsko dediščino, Američanom ni uspelo narediti dobičkonosnega. Francozi so prepričani, da jim bo to uspelo. Opli bodo zagotovo postali drugačni, bolj francoski in nič več ameriški.
Oplova zgodovina sega v daljno leto 1863, ko je ustanovitelj, Adam Opel, v zahodni Nemčiji, v mestu Russelsheim, odprl tovarno šivalnih strojev. Pozneje je izdeloval kolesa, njegovi sinovi pa so se lotili avtomobilskega posla. In že leta 1899 izdelali prvi avtomobil.
Leta 1928 je imel Opel v Nemčiji tržni delež kar 38 odstotkov, največ med vsemi avtomobilisti. Leto pozneje je Opla kupil General Motors. Še leta 1999 so pri General Motorsu v Evropi kovali dobiček, nato pa so prišla črna leta. Leta 2004 so napovedali odpuščanja, 12 tisoč v Evropi, od tega 6.000 pri Oplu. Ob finančni krizi leta 2008 so se razmere še zaostrile. Leto pozneje je General Motors razglasil stečaj.

Američani so najprej razmišljali o prodaji 55-odstotnega deleža kanadski Magna International Inc, podjetju, ki bo zdaj v okolici Maribora gradil eno največjih lakirnic v Evropi. GM si je nato premislil. Ameriški avtomobilski velikan je Nemčijo zaprosil za 1,5 milijarde evrov državne pomoči za financiranje prestrukturiranja, s čimer so obdržali 4.000 delovnih mest, podobno, ampak v veliko manjšem znesku, se je zgodilo v Veliki Britaniji, kjer podjetje deluje pod znamko Vauxhall.
Kljub ambicioznim načrtom o 23 novih ali prenovljenih modelih avtomobilov do leta 2016 so že decembra leta 2012 sprejeli odločitev o zaprtju tovarne v Bochumu v Nemčiji. Zadnji avtomobil so v tovarni izdelali dve leti pozneje, zaprtje pa jih je stalo več kot 800 milijonov evrov.

Krepitev zavezništva s PSA-jem
Leto pozneje sta PSA in GM sporočila, da bosta spet okrepila zavezništvo, istega leta pa je GM objavil, da znamko Chevrolet umika z evropskega trga. To naj bi pomenilo, da so v Evropi osredotočeni na Opla. Načrt je predvideval do leta 2022 obvladovati osem odstotkov evropskega trga, med letoma 2014 in 2018 pa naj bi predstavili 27 novih modelov avtomobilov in 17 novih motorjev.
GM-ju v vsem tem času z Oplom in Vauxhallom ni uspelo poslovati pozitivno. Še vedno sta ti znamki sodili med najmanj strateške dele koncerna GM, predvsem zaradi izgub, ki sta jih prinašali. Američani so se zato znašli na razpotju, ali vztrajati z Oplom in se bojevati na konkurenčnem evropskem trgu ali to nalogo prepustiti nekomu drugemu in se s tem izogniti morebitnim nadaljnjim izgubam. Izgubam, ki so se kopičile v Evropi zadnjih 17 let.
Potem ko so se že leta 2009 skoraj odločili za prodajo Opla, so to storili skoraj desetletje pozneje. Veliko avtomobilskih analitikov je imelo prav, ko je dejalo, da bi Opel v Evropi veliko bolje upravljal PSA, ki ima na evropskem terenu več izkušenj s poslovanjem v zahtevnem okolju.

V Avtomobilnosti poroko poimenovali OPSA
V oddaji Avtomobilnost so se tej temi posvetili tudi ob avtomobilskem salonu v Ženevi ter poroko Opla in PSA poimenovali kar naveza OPSA.
Finančni pogoji dogovora kažejo, da za PSA finančna odločitev ni bila prehuda obremenitev. PSA je nakup stal 2,3 milijarde evrov, 1,3 milijarde evrov so odšteli za evropske operacije družbe GM, kamor spada proizvodnja vozil znamke Opel in Vauxhall. 900 milijonov evrov pa bodo plačali za finančno družbo GM Financial, ki je sicer združena s francosko banko BNP Paribas. S prevzemom bo koncern PSA postal za skupino Volkswagen drugi največji avtomobilist v Evropi. Kot tak naj bi bil na konkurenčnem trgu še močnejši.
Finančni direktor PSA-ja Jean-Baptiste de Chatillon je prepričan, da bo Opel spet dobičkonosno podjetje. To naj bi postal do leta 2020. Kaj lahko PSA stori drugače in bolje od GM-ja? Izkušnje kažejo, da imajo Američani daljše življenjske cikle vozil, prav tako je GM bolj izpostavljen nepredvidljivosti Wall Streeta kot drugi. Za koncernom PSA stoji pomemben trojček, ki ga sestavlja družina Peugeot, država Francija in strateški partner PSA-ja, kitajska skupina Dongfeng, ki ima 14-odstotni delež.

Nekdaj bolj cenjen kot Volkswagen
Številni avtomobilski strokovnjaki so si bili enotni, da je Opel velik zgodovinski poraženec, saj je zavladalo mnenje, da je pod General Motorsom postal manj cenjena znamka, njegova vozila niso veljala za najbolj zanesljiva, piše Automotive News Europe. To je žalostno, saj je bil v svoji zgodovini bolj cenjen kot Volkswagen. Težave so se začele, ko je izgubil veliko samostojnosti, ki jo je imel nekoč. Ameriški proizvajalci avtomobilov imajo korporacijsko kulturo, ki je tradicionalno osredotočena na stroške, ne pa znamko.
Spodbuden znak za Opel je tudi nagovor predsednika PSA-ja Carlosa Tavaresa, ki je direktorju Opla Karlu-Thomasu Neumannu podporo izrazil kar v nemškem jeziku. Ta je poudaril, da prevzem prinaša nove priložnosti za rast družbe. "Korist nam prinašajo tako velikost kot tudi skupne razvojne zmogljivosti ter trdnost dveh podjetij z visokomotiviranimi in usposobljenimi zaposlenimi," je poudaril.

Crossland X in Grandland X, Corsa na platformi C3
Prvi primer sodelovanja so razstavili že na avtomobilskem salonu v Ženevi. To je mali križanec Crossland X, ki v prodajni paleti zamenjuje enoprostorca Merivo. Narejen je na PSA-jevi modularni platformi EMP2, na kateri Peugeot izdeluje model 2008. V drugi polovici leta bo Opel predstavil še en povsem nov model, Grandland X, ki je narejen na enaki osnovi kor Peugeot 3008, ki so ga ob Ženevskem jezeru razglasili za evropski avto leta. Oba modela sta dokaz, v kateri smeri bo ravnal PSA, da Opel ne bo delal izgube in bo nosil "jajca" francoskemu lastniku.
Da pa skupne platforme, motorji in menjalniki ne bodo omenjeni le na križance in športne terence, razkriva neuradna novica, da naj bi nova generacija Corse na trg prišla z zamikom, saj naj bi se novi lastnik Opla odločil, da bodo vse prihodnje modele gradili na skupnih arhitekturah, kar pomeni znižanje stroškov razvoja in izdelave. Prihodnja Corsa naj bi si tako delila arhitekturo s Citroënom C3.
"Prednost nakupa je to, da bomo lahko imeli enake platforme, torej šasije, motorje, menjalnike, oblika vozila pa bo različna," je prav to potrdil Francois Roudier iz združenja francoskih proizvajalcev vozil.

Opel tekmec nekdanjim bratom v ZDA?
Je pa že zdaj jasno, da naj bi PSA, poleg znižanja stroškov, znamko Opel razširil svetovno. Tavares je prepričan, da po svetu še posebej cenijo nemške avtomobile, ki jih povezujejo s prvovrstno vsebino in tudi tu vidijo svojo priložnost z znamko Opel. GM je ople prodajal le v Evropi, Tavares pa je že na tiskovni konferenci v Ženevi dal jasno vedeti, da bi utegnili ople po novem izvažati na druge celine. Morda tudi v ZDA, kjer bi utegnili tekmovati z do zdaj sorodnimi buicki in chevroleti z zelo podobnim ali skoraj enakim oblikovanjem.

O porokah in ločitvah avtomobilskih proizvajalcev je v zadnji oddaji, posneti na avtomobilskem salonu v Ženevi, razmišljal avtor oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez.