Mercedes-benz vision urbanetic je lahko osebno vozilo ali lahki dostavnik, v vsakem primeru pa vozi popolnoma avtonomno. Foto: Daimler
Mercedes-benz vision urbanetic je lahko osebno vozilo ali lahki dostavnik, v vsakem primeru pa vozi popolnoma avtonomno. Foto: Daimler
Volkswagen je predstavil tovorno različico I.D. buzza. Foto: Volkswagen
Hyundaijev tovornjak s pogonom na gorivne celice bi lahko vozil že čez dobro leto. Foto: Hyundai
Renault s konceptom EZ-PRO predstavlja konvoj majhnih vozil za dostavo blaga. Foto: Renault
Volvo takole napoveduje avtonomno prihodnost težkih tovornjakov. Foto: Volvo

Da električni pogon ni več stvar prihodnosti, ampak je že tu, dokazuje vrsta serijskih furgonov, med katerimi velja omeniti Daimlerjeva mercedes-benz e-vito in e-sprinter, 'bratranca' volkswagen e-crafter in MAN eTGE in streetscooter, ki jih poznamo že nekaj časa. V elektrifikacijo se usmerja tud nemški tuner ABT, ki je izkušnje s prvenstva Formule E uspešno uporabil tudi pri elektrifikaciji volkswagnov caddyja in transporterja, zanimiv pa je tudi Volkswagnov malček na osnovi upa, VW e-load up, ki ponuja do 1.400 litrov prtljažnega prostora.

Začasna rešitev, predvsem ko gre za premagovanje večjih razdalj, so seveda hibridni pogoni. Ford je s hibridnim pogonom opremil transit, ki ga bodo različnim londonskim uporabnikom kmalu zaupali na daljši preizkus. Precej bolj oddaljena od uresničitve je Ivecova študija vision concept, ki bo v mestnem okolju vozila zgolj na elektriko, med daljšimi potmi pa se bo vključil tudi motor na notranje izgorevanje. Daimlerjevo hčerinsko podjetja MBtech je predstavilo zanimivo študijo hibridnega poltovornjaka, sam Daimler oziroma njegov oddelek Mercedes-Benz Vans pa je na salon prišel s študijo vision urbanetic, ki je v bistvu povsem avtonomna vozna platforma, na katero lahko po potrebi nadgradite potniški kabino ali tovorno nadgradnjo. Seveda je študija namenjena predvsem mestnemu okolju in povsem povezana v omrežja.

Avtonomija
Avtonomija je v središču pozornosti tudi pri drugih proizvajalcih, a nihče med njimi verjetno ni šel tako daleč kot Volvo, ki je predstavil kar študijo popolnoma samovozečega težkega vlačilca volvo a. Zanimiv je tudi Renaultov koncept EZ-PRO, avtonomno električno vozilo, ki v bistvu deluje kot konvoj, ki ga sestavljajo robotizirano vozilce z vlogo voznika, ki mu sledijo drugi robotizirani vozički. Ko se tak konvoj približa cilju dostave, se vozila ločijo in samostojno opravijo dostave. Avtonomno električno prihodnost na neki način napoveduje tudi Volkswagen, ki je v Hannover pripeljal lahko gospodarsko različico električnega minubusa I.D buzz, ki so mu poleg nekaj dolžine in velikega tovornega prostora dodali še pridevnik cargo.

Proizvajalci prihodnost mobilnosti brez motorjev na notranje izgorevanje vidijo tudi v vodiku oziroma gorivnih celicah. Na tem področju je močno napredoval korejski Hyundai, ki je z vodikovimi celicami že pred časom študijsko opremil minibus hyundai H350 fuell cell concept, v Hannover pa je prišel s študijo tovornjaka, ki bi lahko v serijski izvedbi na ceste zapeljal že čez dobro leto. Seveda Hyundai ni edini, ki razvija gorivne celice. Tudi Volkswagen je namreč blizu uresničitve crafterja hymotion, pri katerem bo za pogon tudi skrbel vodik. Iveco je po drugi strani s študijo iveco Z truck predstavil vizijo težkega tovornjaka z nevtralnim izpustom ogljikovega dioksida, ki naj bi ga dosegel tako, da njegov motor deluje na ekološko pridobljen plin bio-LNG (utekočinjeni naravni plin).

Elektrika prodira tudi v tovornjake
Stroški in povečana masa sicer še vedno precej ovirajo prodor električnega pogona v težke tovornjake, a to ne pomeni, da se na tem področju nič ne dogaja. Prav nasprotno, saj nam za naštevanje znamk, ki se ukvarjajo z razvojem na tem področju, hitro zmanjka prstov na roki. DAF je tako predstavil 40-tonski tovornjak z elektromotorjem, ki energijo črpa iz baterije s kapaciteto 170 kilovatnih ur in lahko med hitrimi polnjenji, ki trajajo dobre pol ure, prevozi okrog sto kilometrov. Električne tovornjake razvijajo tudi Renault, Volkswagnov partner Navistar, pri katerem zatrjujejo, da bodo do leta 2025 izdelovali več električnih tovornjakov kot Tesla, MAN, Volvo, ki smo ga že omenili, in drugi. Tudi Daimler, ki je s svojim električnim tovornjakom e-actros že opravil prve teste, na salon pa je prišel tudi s študijo 25-tonskega električnega tovornjaka urban e-truck.

Pomembni temi letošnjega Hannovra sta bili tudi omreženost in varnost. Sodobna gospodarska vozila so namreč že pred časom prekinila tradicionalen način voženj in postala komunikacijske centrale, ki delujejo po natančno določenih načrtih in operaterjem flot omogočajo, da vedno vedo, kje je vozilo in kaj počne voznik. Temu so se prilagodili tudi proizvajalci, ki velikim strankam ponujajo povsem izdelane logistične pakete. Tako kot v osebnih avtomobilih, ali pa še bolj, so v gospodarskih vozilih pomembni tudi asistenčni sistemi, ki skrbijo za varnost, vozniku pa pomagajo tudi pri vzdrževanju varnostne razdalje, ohranjanju smeri in v skrajnem primeru tudi ustavijo vozilo.

V Avtomobilnosti smo se podrobno posvetili prihodnosti v transportu. V našem videoprispevku preverite, kaj prinaša prihodnost. Pred mikrofon in kamero smo povabili strokovnjake.