Pri umirjeni vožnji voznik tako rekoč ne zazna več, kdaj vozi na elektriko in kdaj na bencin, tako tih je prius in tako nežen je vklop klasičnega motorja. Foto: Boštjan Podlogar/MMC RTV SLO
Pri umirjeni vožnji voznik tako rekoč ne zazna več, kdaj vozi na elektriko in kdaj na bencin, tako tih je prius in tako nežen je vklop klasičnega motorja. Foto: Boštjan Podlogar/MMC RTV SLO
Značajsko gledano je torej prius tudi v četrti generaciji posebna toyota - takšna, ki ugaja s svojo umirjenostjo, s svojo tišino, električno tišino.
Značajsko gledano je torej prius tudi v četrti generaciji posebna toyota - takšna, ki ugaja s svojo umirjenostjo, s svojo tišino, električno tišino. Foto: Boštjan Podlogar / MMC RTV SLO

Dve desetletji je že na cestah, a šele danes po dvajsetih letih mimoidoči ob cesti vedo, da je prius hibrid in da ima v nosu dva motorja, bencinskega in električnega.

A še vedno je posebnež, tudi v četrti generaciji je nadvse električno futuristično oblikovan. Nikakor noče biti običajen avtomobil z neobičajnim pogonom, a vseeno to v praksi pomeni, da je dovolj prostoren za štiričlansko družino, ima tudi povprečno uporaben prtljažnik, skratka vse v priusu je podobno tistemu, kar dobimo na primer v golfu, focusu, astri ali pa v domačem aurisu.

Po druženju s četrtim priusom pa lahko sporočimo, da je vožnja postala veliko prijetnejša. Če so se prvi trije na ves glas upirali vsakršnemu pospeševanju, je v tem pogledu četrti prius več kot znosen, in to celo pri vožnjah v klance. Pri umirjeni vožnji voznik tako rekoč ne zazna več, kdaj vozi na elektriko in kdaj na bencin, tako tih je prius in tako nežen je vklop klasičnega motorja. In poraba je zdaj v v vseh primerih odlična, tudi če občasno vozimo potratneje, ostaja pri dobrih štirih litrih. Zelo močno hvalimo.

Še vedno pa bi si recimo želeli, da bi bilo mogoče z vožnjo na bencin hraniti električno energijo za poznejšo rabo, recimo za takrat, ko se sredi noči pripeljete v domačo ulico in ne bi radi zbudili sosedov - v teh situacijah smo se mi namreč kot po murphyju vsakič znašli s prazno baterijo. In v primerjavi s hibridnim aurisom je prius vozniško gledano manj dinamičen, pri zavijanju vozniku daje premalo občutka, v katero smer bi šla kolesa.

Značajsko gledano je torej prius tudi v četrti generaciji posebna toyota - takšna, ki ugaja s svojo umirjenostjo, s svojo tišino, električno tišino.

Testni zapiski:

- Še vedno ne razumemo, čemu mora prius pri vzvratni vožnji v kabini piskati, kot piskajo tovornjaki in kombiji, ki s takšnim piskanjem opozarjajo mimoidoče pešce.

- Hvalimo sistem samodejnega parkiranja. Intuitivno ga je upravljati, zazna tudi kratke parkirane prostore, a parkira samo bočno, ne pa tudi vzvratno ali v diagonalne parkirne bokse.

- Armaturna plošča je premalo pregledna. Ugaja nam, da je na njej veliko podatkov, a razporejeni so tako, da voznik res ne ve, kje se bo po pritisku kake tipke pojavil ustrezen podatek. Zahteva mnogo preveč privajanja.

- Radarski tempomat deluje zgolj pri hitrostih več kot 45 kilometrov na uro, ko hitrost pade pod to vrednost, tempomat voznika opozori zgolj s kratkim piskom, ki smo ga mi na testu velikokrat preslišali.

- Lane assist ne vrti volanskega obroča, ampak samo piska.

- JBL-ov zvočniški sistem je del paketa opreme executive. Proizvaja močno sprocesiran zvok, ustvarja občutek prostora. Večini bo všeč, nikakor pa ne bo ustrezal vsakršni zvrsti glasbe.

- Prtljažni prostor je povprečno velik, a vedite, da za pet tisoč evrov manj Toyota ponuja hibridnega aurisa touring sports s skoraj še enkrat toliko prtljažnimi litri.