Nekateri prepoved vožnje dizelskih vozil v mestnih središčih vidijo kot diskriminacijo, večina pa tak predlog podpira. Foto: BoBo
Nekateri prepoved vožnje dizelskih vozil v mestnih središčih vidijo kot diskriminacijo, večina pa tak predlog podpira. Foto: BoBo
Davek na luksuz Sloveniji ni prinesel konkretnih koristi. Foto: Ferrari
Cestno omrežje bi razbremenili z razvojem kakovostnega javnega potniškega prometa. Foto: Radio Koper

Objavljamo zadnji sklop odgovorov slovenskih političnih strank, ki se bodo v nedeljo potegovale za vstop v parlament in sestavo vlade, ki bo morala sprejeti tudi odločitve o mobilnosti, cestni in železniški infrastrukturi, ekologiji in dizelskih avtomobilih, za zdaj se je tudi davek na luksuzna vozila izkazal za strel v prazno. Do sedaj smo že obdelali obljube v povezavi s cestno infrastrukturo, zakonodajo in kaznovalno politiko ter izboljšanju varnosti na slovenskih cestah, v četrtem sklopu predvolilnih obljub pa smo se posvetili ekologiji in trajnostni mobilnosti.

Vroča tema v Evropi so dizelski avtomobili. V Hamburgu v Nemčiji je ta teden začela veljati prepoved vožnje z dizelskimi vozili, dopuščene so določene izjeme, za dve večji mestni prometnici. Podobno napovedujejo tudi druga mesta v Nemčiji in po Evropi. Kaj pa pri nas? Na naše vprašanje, ali podpirajo zapiranje območij mestnih središč za vozila na dizelski pogon, je večina strank odgovorila pritrdilno. Tokrat smo jih spraševali še o tem, kako bi preprečili uvoz starih dizelskih vozil, ki se jih želijo znebiti nemški vozniki, o javnem potniškem prometu in davku na luksuz.

Vprašanja smo zastavili vsem strankam, žal nam niso vse odgovorile. Stranke so morale na vsako vprašanje odgovoriti z da ali ne, če so želele, pa so lahko v največ 350 znakih tudi dodatno pojasnile svoj odgovor – njihove odgovore oziroma pojasnila si lahko preberete spodaj.

Ali podpirate zapiranje območij mestnih središč za vozila na dizelski pogon?

SDS: Menimo, da gre v takšnem primeru za diskriminacijo. To so uvedli v Nemčiji, in še to le v nekaterih mestih in s številnimi izjemami. Podpiramo čim manj prometa v ožjih mestnih središčih, pri čemer dodajamo, da so mestna jedra tako ali tako pogosto že zaprta za promet.

NSi: Verjetno mislite na določitev območij, kjer bi bil promet s temi vozili prepovedan; to podpiramo v večjih mestih, postopoma pa tudi v manjših mestnih središčih.

SMC: Predlagamo postopno uvedbo omejitev. Možno je slednje storiti tudi preko prilagoditve letnega nadomestila za uporabo vozil.

LMŠ: Odgovor je v bistvu da, a šele čez nekaj let in še to naj se odločijo občine same. Pred tem pa je treba za zmanjšanje onesnaženosti zraka v mestnih središčih izvajati kombinacijo ukrepov kot na primer: uvedba lokalne cestnine, katere višina bi se določila na podlagi količine izpusta vozila, spodbude za nakup električnih vozil, koles, motorjev, urejena kolesarska infrastruktura in sodoben javni potniški promet – tudi primestna železnica.

Za zdravo družbo: Razen za EURO6, ki naj bi bil ekološko sprejemljiv.

Boste uvedli zakonske ukrepe, s katerimi bi lahko preprečili morebiten povečan uvoz starih neekoloških dizelskih avtomobilov iz drugih držav EU-ja?

SLS: Gre za splošno sprejete standarde, ki bi jih morali urediti na ravni celotnega EU-ja, sicer se bodo nekatere države spremenile v ropotarnice odsluženih avtomobilov.

SDS: Za zdaj ni potrebe za prepoved. Lahko pa z različnimi ukrepi ozaveščanja spodbujamo državljane k nakupu avtomobilov, ki manj škodujejo okolju.

SSN: SSN bo naredila vse, kar je mogoče, da v Sloveniji začnemo s proizvodnjo električnih vozil namesto sedanjega stanja tehnološke zaostalosti in dežele, kamor se odlaga zastarel prometni park iz zahodne Evrope.

LMŠ: Absolutno in takoj. Prepovedati je potrebno uvoz starih dizelskih avtomobilov v Slovenijo, v nasprotnem primeru bo Slovenija postala ena od odlagališč starih dizelskih avtomobilov zahodne Evrope.

Boste izboljšali ponudbo javnega potniškega prometa?

SLS: Da, s pomočjo novih tehnologij (aplikacije, uporaba low-cost modelov in delitvene ekonomije itd. ...), se da povečati učinkovitost tudi javnega potniškega prometa, s tem pa tudi izboljšati frekventnost in kakovost ponudbe.

SDS: Leta 2012 je bila uvedena poceni enotna vozovnica za dijake in študente. Do leta 2014 naj bi ji sledila enotna vozovnica, ki je bila uvedena s 1. 9. 2016 in velja samo za dijake in študente. Uporabo enotne, cenovno ugodne vozovnice bomo razširili na vse uporabnike javnega prevoza. Prenovili bomo sistem subvencioniranja JPP, uvedli bolj združljive vozne rede in izboljšali nivo uslug v javnem potniškem prometu.

SMC: Spodbujamo razbremenitev cestnega omrežja skozi razvoj kakovostnega javnega potniškega prometa, skladnega z zasnovo pametnih skupnosti in mrežo kolesarskih poti ter preusmeritev prometa s cest na vlake.

LMŠ: Nizka uporaba javnega potniškega prometa je posledica, da se potniški promet ne prepočasi prilagaja potrebam uporabnikov. Še posebej železnice s svojo železniško infrastrukturo.