Ali je lahko počasna vožnja tudi nevarna? Tema, ki smo se je v Avtomobilnosti lotili tokrat, je dokaz, kako se lahko nasilje in nestrpnost iz digitalnega okolja razlezeta tudi v analogno ter celo na cesto. Tako kot se na spletu skrijemo pred zasloni, se na neki način skrijemo tudi v avtomobilu. V avtomobilu imamo zaslon, pomembnejše pa je, da imamo potniško kabino, v kateri smo zaklenjeni in varni. Zato hupamo, "žmigamo" in počnemo še marsikaj. To je nekaj, kar dobro poznajo tisti vozniki, ki vozijo počasneje, pravzaprav bistveno počasneje kot dovoljuje najvišja hitrost na cestah.

Varno, hitro, udobno, ekološko in cenovno ugodno

V Avtomobilnosti menimo, da bi morala sodobna mobilnost temeljiti na petih ključnih postavkah: da se od točke A do točke B premikamo varno, hitro, udobno, cenovno ugodno in trajnostno, torej ekološko. Vsak od nas v uredništvu se s hitrostjo spogleduje po svoje, skupno pa nam je dvoje, v tem pa se morda prepozna še kdo.

"Privlačen je že občutek obvladovanja kompleksnega in zahtevnega stroja - kar avto v resnici je - ko k temu dodamo še različne vozniške, prometne in vremenske razmere - je vožnja veščina, ki se je v resnici nikoli ne nehaš učiti in drugič, hitrosti se ne bojimo, se pa do nje vedemo spoštljivo in preudarno," pravi strokovnjak za varno vožnjo in avtor Avtomobilnosti Andrej Brglez.

Je počasna vožnja nevarna?

Tokrat smo se v Avtomobilnosti lotili vprašanja, ali je tudi počasna vožnja nevarna. Odgovor je jasen – je nevarna. Pred kratkim je na primer britansko ministrstvo za promet objavilo podatke, s katerimi so dokazovali, da je počasna vožnja vse pogosteje razlog za prometno nesrečo. "Kot inštruktor varne vožnje sem že neštetokrat slišal, da je treba prepočasne voznike kaznovati, še bolje, jim kar prepovedati vožnjo do takrat, ko bodo sposobni voziti tako hitro, kot dovoljuje omejitev," pravi Brglez.

Zato smo si postavili tri vprašanja: zanimalo nas je, kje tiči razlog za prepočasno vožnjo, na kakšen način je lahko prepočasna vožnja razlog za nastanek nesreče in kako bi bilo mogoče težavo rešiti? Izhajali smo iz predpostavke, da nihče ne vozi počasi zato, ker bi želel namenoma ovirati pretočnost prometa. Za tako vožnjo mora obstajati drug razlog.

Dva avtomobila iz povsem različnih obdobij in isti ovinek

Dovolimo si torej predpostaviti, da voznik, ki vozi počasi ali prepočasi, vozi tako zato, ker se ne počuti varno. Naš eksperiment je bil zelo enostaven, za pomoč pa smo se zatekli k tehnologiji.

Pri vožnji skozi ovinke po tipični regionalni cesti, na kateri je dovoljena hitrost 90 km/h, smo si pomagali z dvema različnima avtomobiloma. Eden je bil opremljen s kamerami, radarjem, kupom senzorjev ter močno programsko opremo, drugi pa je imel volan in kolesa. Razlika med njima je bila 20 let in 300.000 prevoženih kilometrov.

V zadnjih 20 letih se je na področju avtomobilizma spremenilo več kot kadar koli prej. Novi avtomobil hitrost vožnje skozi ovinke prilagodi sam, avtonomno, drugi pa je v celoti prepuščen presoji voznika.

Mi dodajamo, da mora biti voznik kljub vsem pripomočkom aktiven in mora zbrano spremljati vožnjo, sedeti v pravilnem položaju, roki morata biti pravilno na volanu.

Kako je potekal naš test in kako je napredovala tehnologija v avtomobilih v zadnjih 20 letih, kar bistveno vpliva tudi na hitrost in varno vožnjo, si oglejte v videoprispevku iz oddaje Avtomobilnost.