Koncert se je pričel z nekajminutno zamudo in naj takoj razjasnimo: kdor je pričakoval tipični koncert Maksima Mrvice, se je pošteno uštel. Organizatorji so ga v svoji napovedi sicer predstavili kot modernega pianista, ki na svojstven način kombinira klasiko s pop-rock aranžmajem, a v zadnjem stavku tudi zapisali, da bomo lahko uživali v klasičnem solokoncertu.

Minimalistična scena
Po prihodu na oder je bil Maksim deležen bučnega pozdravnega aplavza, nato pa je sedel za črn klavir, postavljen na sredino odra. Začel je z Bachom, nadaljeval pa z nokturnom v es-duru F. Chopina. Kot tretjo skladbo nam je predstavil Bohemian Rhapspdy F. Mercuryja (aranžma Tolga Kashir). Do vmesne pavze smo lahko slišali še štiri mojstrovine, med njimi Dvoraka in Griega. Maksima je spremljala zelo minimalistična scena: na odru je bil le velik črn klavir in snop bele svetlobe, usmerjen vanj. Na vsaki strani klavirja sta viseli dve platni, ki sta nam bolj nazorno kazali Maksimovo obrazno mimiko in potovanje rok po klavirskih tipkah. Koncert je tako minil brez kakršnih koli "popularnih" primesi tudi po 20-minutnem odmoru, ko smo lahko slišali še štiri malce daljše skladbe: Zvukolik Davorina Kempfa, Preludij in tokato Iva Mačka, Brahmsove variacije Paganinijeve teme in Lizstovo balado št. 2 v h-molu.

Po vsaki pesmi je Maksim v slogu klasičnega pianista vstal in prikorakal bližje k občinstvu ter se mu med ploskanjem prijazno poklonil. Za mikrofon je prijel le po prvih treh skladbah, ko je slovensko občinstvo pozdravil v rodnem hrvaškem jeziku in povedal, da je to njegov prvi samostojni koncert v Sloveniji.

Tudi ko igra solo, ostaja zvest svoji interpretaciji
Maksim je prepoznaven po svoji klavirski interpretaciji, za katero so značilni izraziti prehodi med nežnimi in počasnimi ter sunkovitimi, bučnimi in hitrimi klavirskimi udarci. Na ta način ustvari izrazito strasten (in nedolgočasen) pristop do igranja, kar se je pokazalo tudi na koncertu v Križankah.

Po zadnji odigrani skladbi je prejel odmeven aplavz, ki je trajal tako dolgo, dokler se ni vrnil, in slišali smo lahko še del njegove zagotovo najbolj znane skladbe, Čmrljev let, ki jo je predstavil že na novinarski konferenci meseca aprila. Pričakovali smo tudi Nostradamusa ali pa vsaj prej omenjeno skladbo v celotni izvedbi, a na žalost tega nismo dočakali.

Še nekaj besed o ozadju Maksimove pop-rock produkcije iz albumov
Pred šestimi leti ga je odkril producent Mel Bush, bolj poznan kot spreten lovec na talente v svetu klasične glasbe. Samo za informacijo, če še morda ne veste: ravno on je med zvezde izstrelil tudi svetovno znano violinistko Vanesso Mae. Maksimu je z njegovo pomočjo popularnost pričela strmo naraščati, saj se je njegov prvenec The Piano Player prodal v več kot milijon izvodih po celem svetu. Svoj zadnji album Electrik pa mu je prav tako prinesel ogromno število oboževalcev v številnih državah sveta (tudi na Vzhodu).

Na koncertu v Križankah je dokazal, da je spreten in izjemno strasten pianist, a prav nič ne bi škodilo, če bi strogi klasiki, ki je bila predstavljena v vseh možnih oblikah (njegova obleka, scenografija, drža, redkobesednost ali bolje rečeno "nebesednost", sploh med samimi skladbami in nepogostim komuniciranjem s publiko) vlil kanček sproščenosti, saj vemo, da je je Maksim še kako sposoben.

Tanja Mojzer