Oglas
Papež Benedikt XVI. je leta 1997, ko smo ga poznali še kot kardinala Ratzingerja, nasprotoval Dylanovemu nastopu na koncertu, namenjenemu mladim katoličanom. Prepričan je bil namreč, da je Dylan tiste vrste "prerok", čigar sporočila odstopajo od tistega, ki ga je mladim na srečanju v Bologni predal pokojni papež Janez Pavel II.
Janez Pavel II. poznal besedilo Blowing in the Wind
Janez Pavel II., ki je v svojem prizadevanju za rekrutacijo čim večjega števila mladih oziroma za preprečevanje njihovega odhajanja iz vrst katolikov med prestopanjem v obdobje divjega mladostništva, prav rad uporabil prepričevalno moč poppevcev in rockerjev, je šel še korak dlje. V maši, ki jo je vodil po Dylanovem koncertu, se je celo navezal na sporočilo Dylanove pesmi Blowing in the Wind. Ratzinger je bil še bolj nezadovoljen.
Kitara - orodje samega Satana. Z veliko začetnico. Nujno.
In kot pravi danes, njegovo nezadovoljstvo tudi danes ni nič manjše: "Imel se razlog, da sem dvomil in dvomil sem. Zares, v določenem pogledu dvomim še danes." To so besede papeža, čigar slog "vladanja" katoliškemu občestvu se zelo razlikuje od sloga njegovega predhodnika. Benedikta XVI. ne boste ujeli pri razpravi o ustvarjalcih popularne glasbe. Morda bo spregovoril o grešnosti in slabem vplivu njihovih sporočil; zagotovo pa ne bo iskal naslovov založb, ki glasbenike predstavljajo, da bi se skušal dogovoriti za organizacijo koncerta. Še več, Benedikt XVI. se je vsaj v razpravi o popularni kulturi vrnil za nekaj desetletij v preteklost in označil rock kot delo satana. Prav tako močno nasprotuje uporabi kitar med mašo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje