V zadnjih desetletjih so nastale skladbe, ki so bile zaradi svoje vsebine (predvsem besedil) cenzurirane, prepovedane ali jih založbe preprosto niso hotele (upale) izdati.

Nekaj "kronskih draguljev" spornih pesmi moderne popkulture so tako vsem znane skladbe: God Save The Queen (The Sex Pistols), ki je monarhijo primerjala s fašistično ureditvijo, Rape Me skupine Nirvana, za katero so številni menili, da poveličuje posilstvo, vendar je bil njen namen prav nasproten, in Smack My B*tch Up (The Prodigy), ki je bila tako kot God Save The Queen prepovedana na radijskih valovih BBC-ja, številne trgovine pa so se odpovedale prodaji njihovih plošč.

Glasbeni svet se skoraj složno strinja, da si naslov najspornejše skladbe sploh zasluži francoska pesem Lemon Incest (Serge in Charlotte Gainsbourg). Duet očeta in hčere na nazoren način odpira tematiko incesta in pedofilije.

Društvo prepovedanih pesnikov

Izmed skladb, ki so bile dolgo na črnih listah radijskih postaj, ne moremo mimo legendarne F*ck Tha Police skupine N.W.A. Policijsko nasilje je bilo v poznih osemdesetih del vsakdanjika temnopoltih v Los Angelesu. Operacija "Kladivo" je leta 1987 napovedala vojno tolpam zahodne obale ZDA. V sklopu operacije je bilo aretiranih več kot 50.000 ljudi.

Uporaba čezmerne sile organov pregona (zlasti proti temnopoltim) je še danes pereča tematika ameriške družbe. Skupina N.W.A. (besedilo je napisal Ice Cube) je v protestu ustvarila skladbo, ki se neposredno zoperstavi losangeleškim organom pregona.

Skladba je bila prepovedana na skoraj vseh radijskih postajah. Napetosti med policijo, skupino in javnostjo je stopnjevalo tudi besedilo pesmi, ki so ga losangeleški policisti pošiljali poklicnim kolegom v mesta, kjer so N.W.A. nastopili.

Podobno je v zgodnjih devetdesetih svojo zgroženost nad postopanjem policije v ZDA izrazil raper Ice-T s svojo težkometalno skupino Body Count. Pesem je bila povod v številne proteste, grožnje skupini in celo odziv tedanjega predsednika ZDA Georgea H. W. Busha.

Presenečenje pred senatom: Twisted Sister proti PMRC

Vrnimo se v leto 1985, ko se je ameriška skupina Twisted Sister vzpenjala na rokovski Olimp. Plošče albuma Stay Hungry so se prodajale za med – nič čudnega, saj so poslušalci na albumu lahko slišali dve izmed največjih uspešnic te glasbene skupine: I Wanna Rock in We're Not Gonna Take It.

Val, na katerem so v anale žanra pluli Dee Snider in druščina, je udaril ob takrat na videz nepremagljivo oviro. Starševsko društvo Parents Music Resource Center (PMRC) (sestavljale so ga žene takratnih washingtonskih vplivnežev, na čelu s poznejšo drugo damo ZDA Tipper Gore) je pesem We're Not Gonna Take It uvrstilo na listo "Umazanih 15". Po mnenju članic društva naj bi pesem pozivala k nasilju. Twisted Sister so bili na listi v elitni družbi svetovne glasbe, med umazanimi so se znašli še Madonna, Def Leppard, Mercyful Fate, W.A.S.P., Sheena Easton, Prince, AC/DC, Mötley Crüe, Cyndi Lauper, Black Sabbath, Mary Jane Girls in Venom.

Napori PMRC-ja so obrodili sadove, Dee Snider se je moral pred "jeznimi materami" zagovarjati pred ameriškim senatom. Zakonodaja o spornih besedilih ni obstajala, zato je zaslišanje opravljalo vlogo foruma za debato med obema stranema.

Tipper Gore je pričakovala, da se bo Snider pred očmi javnosti popolnoma osmešil. Tako članice PMRC kakor tudi senatorji so si pevca predstavljali kot neumnega in agresivnega metalca, vendar je vokalist poleg bujne pričeske in ličil pokazal zdravorazumske argumente ter poudaril laži in napačne interpretacije društva. Posnetek Sniderjevega govora še danes sodi med največje "zmage" rocka nad konservativnim društvom (čeprav so bile članice PMRC včlanjene v demokratsko stranko).

Divja osemdeseta

V svetu težkih ritmov skupina Slayer velja za ledolomilce thrashmetalskega žanra (skupaj s preostalimi skupinami velike četverice: Metallico, Anthraxom in skupino Megadeth). Skozi njihovo glasbeno pot so se večkrat otepali očitkov o satanizmu, najspornejšo delo pa je gotovo skladba iz leta 1986 Angel of Death (legendarni album Reign in Blood).

Besedilo skladbe je prepredeno z nacistično tematiko, predvsem pa govori o enem najzloglasnejših akterjev tega dela zgodovine – Josefu Mengeleju. Založba albuma zaradi skladbe, ki je pozneje postala ena največjih uspešnic v zgodovini skupine, ni želela izdati. Po izidu plošče je javnost skupino označila kot pronacistično, čeprav se noben izmed članov skupine kot tak ni identificiral, prav tako pa so očitke od nekdaj kategorično zanikali.

Ob koncu najburnejšega desetletja, kar zadeva sporne skladbe, so šokirali tudi večni Guns N' Roses s skladbo One In A Million (album Lies, ki je ekspresno hitro sledil neverjetno uspešnemu Apetite For Destruction). Besedilo pesmi je poskrbelo za ogorčenje pri številnih, tudi oboževalcih. Nestrpnost do istospolnih, priseljencev in temnopoltih je očrnila sicer izjemno speven refren. Pevec skupine Axl Rose je v bran skladbi stopil na svoj način: "Ne maram, da mi nekdo govori, kaj lahko in česa ne smem povedati, omejevanje mi ni všeč."

Kraljica popa, Loretta Lynn in čuden sadež

Tudi na ženske se je v glasbeni zgodovini večkrat zlil gnev javnosti, mnogokrat za veliko "manjše glasbene grehe" od moških kolegov. V nekaterih primerih je namesto spornih besedil v bistvu šlo za hvalevredne tekste, ki so odpirali družbeni diskurz tedanjih problematik. Taka je gotovo skladba Strange Fruit (Billie Holiday), ki je še danes spoštovana kot eno najpomembnejših umetniških del z rasno tematiko. Skladba je izšla leta 1965, do takrat je pod svoje okrilje ni hotela vzeti nobena založba. Besedilo pesmi slikovito predstavlja trpljenje temnopoltih v času suženjstva.

Ikona kantrija Loreta Lynn je leta 1975 izdala skladbo The Pill, ki je med vernimi Američani naletela na močno nasprotovanje. Loreta je pela o kontracepcijski tabletki. Tudi nesporna kraljica popa Madonna se je na naslovnicah znašla zaradi nečesa, kar med občinstvom v primeru moškega izvajalca ne bi dvignilo niti obrvi, kaj šele bilo razumljeno kot sporno.

Skladba Justify My Love, ki je rušila stigmo o spolnosti, je postala verjetno najspornejša skladba pevkine kariere, v kateri spornih trenutkov gotovo ni manjkalo.