Metallica je v svoji zgodovini izdala devet studijskih albumov, tri 'live' albume, pet podaljšanih predvajanj (EP), 24 videospotov in 45 singlov. Foto: EPA
Metallica je v svoji zgodovini izdala devet studijskih albumov, tri 'live' albume, pet podaljšanih predvajanj (EP), 24 videospotov in 45 singlov. Foto: EPA
- Hit the Lights
- Blitzkrieg (v izvirniku skladba skupine Blitzkrieg)
- Helpless (v izvirniku skladba skupine Diamond Head)
- Let It Loose (v izvirniku skladba britanskih metalcev Savage)
- Sucking My Love (v izvirniku skladba skupine Diamond Head)
- Am I Evil (v izvirniku skladba skupine Diamond Head)
- The Prince (v izvirniku skladba skupine Diamond Head)
- Killing Time (v izvirniku skladba skupine Sweet Savage)
Metallica
Skupina je osvojila devet grammyjev. Pet zaporednih albumov je doživelo svoj debi kot številka ena na lestvici Billboard 200, kar je postavilo Metallico v zgodovino, saj je bila prva skupina, ki ji je to uspelo. Foto: EPA
Metallica
Album iz leta 1991 Metallica so prodali v več kot 15 milijonih izvodih v Združenih državah Amerike in v 25 milijonih izvodih po svetu, kar je album postavilo za 25. najbolje prodajan album vseh časov v ZDA. Foto: EPA
Metallica
Metallica je prodala več kot 100 milijonov albumov po svetu, svoj zadnji samostojni album pa je izdala leta 2008. Foto: EPA
Metallica
Njihov tretji album Master of Puppets iz leta 1986 jih je ustoličil na 'underground' prizorišču. Kritiki pa so album razglasili kot enega izmed najbolj vplivnih heavy-thrash-metal albumov. Foto: EPA
Metallica
Komercialni uspeh so dosegli s svojim petim albumom, ki je debitiral na prvem mestu lestvice Billboard 200. Foto: EPA
Metallica
Skupina je v svojih vrstah zamenjala kar nekaj basistov. Foto: EPA

Kar se je rodilo v glavah pevca in kitarista Jamesa Hetfielda in bobnarja Larsa Ulricha, je danes večmilijonska korporacija, ki jo dopolnjujeta kitarist Kirk Hammet in basist Robert Trujillo.

"Veliko ljudi je prišlo, okoli 200. Predvsem zato, ker so prišli vsi moji in Larsovi sošolci ter Ronovi in Davovi prijatelji. Bil sem zelo živčen. Počutil sem se malce neudobno, ker nisem imel kitare. Potem pa je med prvo skladbo Davu počila struna. Zdelo se mi je, da je minila cela večnost, preden jo je zamenjal. Jaz sem le stal tam. Osramočen. Na koncu smo bili zelo razočarani. Toda na naslednjih nastopih nismo imeli več toliko obiskovalcev kot prvič," se je Hetfield spominjal za Kerrang o prvem nastopu Metallice. Njihov repertoar s prvega nastopa je bil sestavljen večinoma iz priredb, katerih niz so prekinili z dvema avtorskima skladbama (ogledate si ga lahko v okvirčku desno).

To so bili časi, ko Hetfield še ni posegel po kitari na nastopih in ko jih je še spremljal Ron McGovney na basu, ki ga je pozneje nadomestil Cliff Burton. Prav on je bil glavni krivec, da se je zasedba pomaknila proti severu, saj sam ni želel priti v Los Angeles. Za Metallico je selitev prišla ob pravem času, saj niso bili naklonjeni "hair band" sceni tistega časa. S prihodom v San Francisco so njihovi oboževalci prepoznali skupine, katerih glasbo so prirejali, in jih prav zaradi tega vzeli za svoje.

Za Hetfielda in Ulricha se je zgodba začela že prej - v predmestju mesta angelov. Oba sta prihajala iz povsem različnih svetov. Hetfield je odraščal v strogi katoliški družini, njegova mati je bila pevka operete, oče pa tovornjakar. Ulrich je v otroštvu nameraval postati teniški igralec kot njegov oče Torben. Edina stvar, ki je združevala najstnika, je bila glasba Motörheadov. S kitaristom Davom Mustainom in basistom Ronom McGovneyjem sta začela pisati pesmi in snemati demoposnetke. Metallica je strnila svoje vrste po prihodu Clifforda Lee Burtona, ki je nadomestil McGovneyja leta 1982 in kitarista Kirka Hammetta, ki je nadomestil Mustaina naslednje leto, potem ko so ga vrgli iz svojih vrst zaradi pretiranega uživanja nedovoljenih drog (Mustain je pozneje ustanovil Megadeth).

Leta 1982 je neodvisna založba Metal Blade, katere sedež je bil v Los Angelesu, odprla trgovino in na njene police postavila kompilacijski album Metal Massacer, na katerem so bile skladbe večinoma heavymetal skupin, kot so Malice, Cirith Ungol, Steeler in druge, ki so že zdavnaj romale na pozabljeno smetišče zgodovine. Na njem pa je bila tudi skladba Hit The Lights - skladba, ki je spremenila tokove heavymetala in rocka. To je bila namreč prva uradno izdana skladba tedaj neznane druščine iz San Francisca, ki je slišala na ime Metallica.

V žanr so vbrizgnili po mnenju številnih tisti tako dolgo pričakovan in potreben odmerek adrenalina in jeze. Na njihovih prvih štirih albumih so bili neukrotljivo besni, uporni in za številne najbolj kreativna metalska skupina na planetu. Uspelo jim je združiti hitrost in slike Motörheadov s kitarskimi rifi britanskih skupin, kot so bile Iron Maiden in Diamond Head. Metallica je dobesedno ustvarila thrash in v nasprotju s svojimi predhodniki dala poudarek tako melodiji in niansam kot tudi hitrosti in glasnosti.

Hetfield je deklamiral zgodbe o nasilju in fantaziji, hkrati pa je pridigal o svobodi in samozaupanju. Čeprav je bil njegov glas surov in agresiven, je včasih spustil svoje ščite in prikazal kančke ranljivosti. Njegove glasovne zmožnosti pa so prekašali samo njegovi brutalni in natančni zamahi na kitari, ki so služili kot sonična hrbtenica za ognjene solaže Hammetta in akrobatsko viharnost bobnarja Ulricha ter kapricioznost Burtona (pozneje Jasona Newsteda in Robeta Trujilla) na basu.

S prvencem Kill 'Em All so utrdili svoj kult, ki je temeljil na diametralnosti tistega, kar so predstavljali Jon Bon Jovi in Van Halen. Leto 1986 se je v zgodovino skupine zapisalo kot črno leto. Namreč med koncertiranjem po Švedski je avtobus zdrsnil na ledeni cesti, kar je bilo usodno za Burtona. Preživeli člani so se umaknili vsak v svoj kot in se vrnili skupaj z nekdanjim basistom skupin Flotsam in Jetsam, Jasonom Newstedom. Ta je v skupino vnesel še čvrstejši zvok, kar je pripomoglo k še večjemu uspehu skupine v poznih 80. in zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja.

Odpadniški odnos v glasbi se jim je dolgo izplačal, še posebej ko so se odločili, da znižajo za kakšno prestavo, ko so med drugim poenostavili svoje melodije in izdali dolgo opevani album iz leta 1991. Za ustvarjanje petega albuma Metallica, ki so ga dolgo bombastično napovedovali in je ob izidu veljal za enega najtežje pričakovanih albumov tistega obdobja, so si vzeli tri leta časa. Metallica je postal njihov prvi album, ki se je zavihtel na vrhove glasbenih lestvic, in hkrati izdelek, na katerem so bile skoraj same uspešnice: Enter Sandman, The Unforgiven in Nothing Else Matters so samo nekatere izmed njih.

Tisti nesrečni nastop
A nesreča ni dolgo počivala. 8. avgusta 1992 je skupina doživela še eno skorajšnjo tragedijo. Na koncertu na olimpijskem stadionu v Montrealu so nastopili skupaj z Guns N' Roses. Zaradi napake v pirotehniki in prevelike Hetfieldove drznosti se je zgodila nesreča, v kateri je Hetfielda opeklo po skoraj njegovi celotni levi strani telesa. Metallica je nemudoma prekinila igranje, namesto njih so oder zasedli Guns N' Roses, ki pa so igrali samo petnajst minut, potem pa prekinili, ker se je Axl Rose pritoževal zaradi težav z grlom. Množica na stadionu je zaradi dvojne prekinitve ponorela in nastal je vsesplošen kaos, ki se je končal brez žrtev.

Osebne težave članov skupine, spremenjeni tokovi v glasbeni industriji (začetek 90. je bil obdobje Nirvane in njej podobnih skupin) niso vplivali pozitivno na Metallico. Leta 1994 so člani Metallice začutili, da glede na popularnost in prodajo ne zaslužijo dovolj, vložili so tožbo zoper svojo založbo Elektra, ker naj bi jim odžirala prevelik delež zaslužka. Pozneje so spor rešili zunaj sodišča, a se pri tem pobotali, saj so člani skupine znova podpisali pogodbo z njimi.

Trdoglavi in nagnjeni k eksperimentiranju
Za številne je bila prav trdoglavost njihova največja napaka. Ko so se oddaljili od njihovega značilnega zvoka in v svoje delo vključili prvine boogie-bluesa, country-rocka in alt-rocka na albume iz leta 1996 Load in 1997 Reload ter si postrigli lase, je metalsko zaledje izrazilo neodobravanje. Prav tako javnost ni bila navdušena nad njihovim solopodvigom, kako bi za vedno končali nezakonito prenašanje vsebin s spleta, tako da so tožili leta 2000 Napster. Bolj kot njihovo plemenitost je javnost videla njihov pohlep. Tudi njihov eksperiment, ki sta ga zapečatili improvizacija v studiu in snemalna tehnika lo-fi, album St. Anger ni naletel na vsesplošno občudovanje.

V nasprotju s St. Anger je njihov deveti studijski album Death Magnetic požel precej več pohvalnih besed kritikov, ki so ga označili kot vrnitev h koreninam. To pa je bil tudi prvi album po letu 1988, ki ga ni produciral Bob Rock, ampak se je pod njega podpisal Rick Rubin. V primerjavi s St. Anger, kjer so se močno poznale odsotne kitarske solaže ob bolj modernem zvoku, je Death Magnetic približal skupino k trash metalskim koreninam. Predvsem na račun dolgih in tehnično dovršenih kitarskih solaž Hammetta in Hetfielda.

A starejši so, bolj so podvrženi eksperimentiranju, vsaj tako se je potrdilo z albumom Lulu, ki je plod njihovega sodelovanja s priznanim pevcem in piscem besedil Loujem Reedom. Kritiki ga niso sprejeli toplo, a gre za edinstveno kompozicijo Reedove govorjene besede in instrumentala Metallice z občasnimi spremljevalnimi vokali Hetfielda.

Metallica se kritikam ni vdala, šla je tja, kjer je najmočnejša - na koncertno turnejo. Ob 20. obletnici svojega istoimenskega albuma, ki so ga številni poimenovali kar The Black Album, pripravlja serijo posebnih koncertov, s katerimi bodo zaznamovali ta jubilej. Med srečnimi lokacijami se je znašel tudi stadion Friuli v italijanskem Vidmu, kjer bodo Hetfield, Ulrich, Hammett in Trujillo izvedli album v celoti. To se bo zgodilo prvič v zgodovini. Posebni gostje bodo Gojira in Machine Head.

Spodaj si lahko ogledate izseke iz njihovega prvega nastopa in nekaj njihovih najbolj prepoznavnih videospotov.

- Hit the Lights
- Blitzkrieg (v izvirniku skladba skupine Blitzkrieg)
- Helpless (v izvirniku skladba skupine Diamond Head)
- Let It Loose (v izvirniku skladba britanskih metalcev Savage)
- Sucking My Love (v izvirniku skladba skupine Diamond Head)
- Am I Evil (v izvirniku skladba skupine Diamond Head)
- The Prince (v izvirniku skladba skupine Diamond Head)
- Killing Time (v izvirniku skladba skupine Sweet Savage)