Tokrat so v svoji jubilejni 30. izdaji srečanja koroške kulinarične sekcije postregli s prav posebno poslastico – kuhali so stare koroške recepte, ob tej priložnosti pa še zbrali recepte v knjižici.
Večina Slovencev ne bo znala našteti niti treh koroških jedi, morda pa jim (nam) projekt KKL-ja malce razširi obzorja in razblini kake stereotipe, ki jih gojimo o tej kulinariki na skrajnem severu Slovenije.
Stari recepti prihajajo s kmetije Čujež iz Stražišča nad Prevaljami, tako kot je kuhala odlična kuharica in gospodinja Matilda Prevalnik.
Prevalnikova je bila rojena leta 1900 na veliki, premožni kmetiji Broman, prav tako iz Stražišča in je prihajala iz časov, ko so ob zakolu prašiča porabili vse dele - jezik, možgane, srce, pljuča … tako, kot danes propagirajo vrhunski kuharski mojstri. Od smrčka do repa.
Doroteja Omahen iz KKL-ja, zadolžena za izvedbo, je stare recepte v obliki rokopisov priskrbel zbiratelj starin Simon Rožej, Omahnova pa je v izbor nazadnje vključila recepte za bolj slavnostne priložnosti.
Telečja krača za glavno jed
In kako se je kuhalo na Koroškem v prejšnjem stoletju?
Med recepturami najdemo denimo zvitek telečjih možganov, prelit s hladno smetanovo drobnjakovo omako, potem je tu telečja kostna juha z moštom in "rajževimi knedli" (riževimi cmoki – riž je bil takrat dragoceno živilo), pa srčki iz koroškega kruha s pašteto.
Kadar je bila pri hiši prav posebna priložnost, je gospodinja spekla v pečici sočen pretaknjen telečji jezik z gobami, ki mu je pridenila jajčne krpe in omako iz rumenega korenja ob spremljavi berivke s krompirjem, česnom in bučnim oljem.
Sladice so bile revnejše – janeževi upognjenci, bučni kompot z jabolki in klinčki … In, jasno, obvezno pelinova grenčica, da gre vse skupaj še lažje po grlu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje