Ustvarjalec slaščic Roland Mesnier, ki se je leta 1944 rodil v Franciji, je svojo kuharsko pot začel pri 14 letih, ko se je v mesto Besançon odpravil na vajeništvo. Pozneje je delal v Parizu, nemških mestih Hamburg in Hannover ter v londonskem hotelu Savoy. Leta 1967 se je v vlogi slaščičarja preizkusil tudi v hotelu na Bermudih, tam je tudi spoznal svojo bodočo ženo, ameriško učiteljico Martho. Okoli desetletje pozneje, ko je sicer delal v letovišču v Virginiji, je slišal, da Bela hiša išče novega slaščičarja.

Tako je leta 1979 z obljubo, da se bo osredinil na "lažje" sladice, navdušil takratno prvo damo Rosalynn Carter. Z njegovimi slaščicami se je sladkalo pet predsednikov – upokojil se je leta 2004, ko je Združene države Amerike vodil George W. Bush. Tri leta pozneje je tudi napisal knjigo o svojih izkušnjah v ameriški predsedniški palači z naslovom All the President's Pastries.

Pri 78 letih je eden izmed kuharjev, ki je za Belo hišo delal najdlje, umrl zaradi raka, za seboj pa je pustil sina Georgea, poroča AP.

Demokrati naj bi običajno pojedli več kot republikanci

"Ne razmišljaš o prostem času, tvoj čas pripada Beli hiši. Kadar koli te potrebujejo, moraš biti tam," je povzel delo v Washingtonu in poudaril, da je "Bela hiša vedno na prvem mestu". V enem izmed intervjujev za Canadian Press je sicer dejal, da je bilo njegovo poslanstvo zagotavljanje utehe za družino, ki je bila stalno pod drobnogledom. "Če sem jih lahko razbremenil tega pritiska za pet minut, sem opravil svoje delo," je dejal in poudaril, da je bila njegova naloga v Beli hiši narisati nasmeh na obraze predsedniške družine.

Delo glavnega slaščičarja Bele hiše so okusile tudi politične stranke, gostje na sprejemih in večerjah. Za tovrstne dogodke je moral zagotoviti tudi na tisoče slaščic. Njihovo število je sicer načrtoval glede na to, kdo je prišel. "V 25 letih, ki sem jih preživel tu, sem opazil, da demokrati običajno jejo več kot republikanci," je povedal Mesnier in dodal, da naj bi bile bolj sladkosnede ženske.

Za praznične zabave naj bi moral narediti več sladic kot običajno, saj so nekatere "izginile v torbice ali žepe" in končale kot okrasek na božičnih drevescih v domovih udeležencev prireditev.